Tiskane izdaje
Za delno poplačilo škode si Slovenija od Bruslja lahko obeta približno pet milijonov evrov. Sodeč po izkušnjah ob neurju v Železnikih in Celju, ko je EU za odpravljanje posledic namenila osem milijonov evrov, bo evropski denar nakazan čez približno leto dni. Koliko denarne pomoči bo oškodovancem namenila država, medtem še vedno ni znano; v rezervnem skladu je 18 milijonov evrov.
Kljub 170 do 180 milijonov popisane škode, ki bi bila brez desetletij zanemarjanja slovenskih vodotokov in poplavne varnosti precej nižja, so resnične posledice poplav neprimerno hujše. Veliko oškodovancev zaradi relativno majhne pomoči in zapletenih birokracijskih postopkov svoje škode sploh ni prijavilo – v krški občini je, denimo, od 180 prizadetih lastnikov kmetijskega premoženja vlogo oddalo le 50 občanov – poleg tega pa so v skladu z zakonodajo iz popisov izvzeti travniki, plazovi in premičnine (vse pohištvo itd.).
Celje: regijska komisija preverja podatke
V Savinjski regiji, kjer so se škodi po septembrskih poplavah izognili le v treh od 33 občin, bodo za sanacijo potrebovali najmanj 13,2 milijona evrov. »Do 13. novembra bomo še preverili zbrane ocene škode, vendar ne pričakujem velikih odstopanj«, pravi Franc Sinkovič, tajnik regijske komisije za ocenjevanje škode. Poškodovanih je več kot 30 gospodarskih objektov, približno 400 stanovanjskih poslopij in več kot 50 mostov. Plazov statistika ne vključuje, zanje je pristojno ministrstvo za okolje. Nazadnje so vsoti dodali še škodo na kmetijskih površinah (za 1,4 milijona evrov), kulturah (242.000) in živalih (67.000), po pričakovanjih pa so vode najbolj prizadele občinske in krajevne ceste (za 8,6 milijona evrov škode) in objekte (2,9 milijona). Največ škode je v Laškem (za 3,5 milijona), sledita mu Šentjur (2,1 milijona) in Šmarje pri Jelšah (968.000). »Večjih težav ni več, občine so si pri najnujnejših opravilih večinoma same pomagale, a sanacijski program bo treba izvajati več let,« dodaja Sinkovič.Zagorje: največ škode v Svei
V zagorski občini so zaradi poplav in plazov utrpeli 7,3 milijona evrov škode; največ, 4,88 milijona, v gospodarstvu, samo tovarna kuhinj Svea 3,8 milijona. Izlaškemu Etiju in njihovi družbi Eti Gum je vdor vode povzročil za 416.000 evrov škode, zagorski Industriji gradbenega materiala in njenemu invalidskemu podjetju za 600.000 evrov. Na stanovanjskih in drugih stavbah znaša škoda 2,4 milijona evrov; od tega so plazovi na objektih in prometni ter komunalni infrastrukturi povzročili za 1,43 milijona evrov škode.
Videm: denar za poplavljence, ne pa za referendum
V dobrepoljski občini, ki je bila med najhuje prizadetimi, je občinska komisija že prejšnji mesec končala ocenjevanje. Škoda je ocenjena na dobrih 627.000 evrov, pri čemer ni upoštevana uničena oprema v stanovanjskih hišah, ki jo je po mnenju občinskega vodstva za najmanj poldrugi milijon evrov. V dobrepoljski dolini in Struški dolini je bilo skupaj poplavljenih 141 objektov. Kot je za Delo povedal dobrepoljski župan Janez Pavlin, bo občina v prihodnjih dneh vsem lastnikom objektov povrnila 20 odstotkov ocenjene škode, kar pomeni, da lahko poplavljenci pričakujejo od 200 do 3000 evrov. Skupaj bodo razdelili 106.000 evrov, 50.000 evrov iz občinskega proračuna. Od države pričakujejo najmanj 200.000 evrov pomoči, do zdaj pa niso dobili še nič. Zato je bil Pavlin kritičen do vlade, ki bo za decembrski referendum namenila kar štiri milijone evrov. »Ta denar naj raje dajo ljudem, ki so jih prizadele poplave. Bo koristneje porabljen,« je prepričan župan.
Brežice in Krško s 3,2 milijona evrov prijavljene škode
V Posavju popis škode še ni dokončen, saj je občina Kostanjevica na Krki zaprosila za podaljšanje roka. Komisiji v Brežicah in Krškem sta v državni program Ajda, ki sprejema podatke o škodah na objektih, cestni infrastrukturi in v kmetijstvu, skupaj prijavili za 3,2 milijona evrov škode: v Brežicah za 2,3 milijona evrov, v Krškem za 0,9 milijona evrov. Vendar so resnične posledice ujme precej hujše. Samo v krški občini po oceni tamkajšnje komisije prijavljena škoda znaša 2,46 milijona evrov. V brežiški občini, kjer sta bili najbolj prizadeti vasi Rigonce in Krška vas, so prijavili 1,28 milijona evrov škode na objektih. Komisija je prejela 187 vlog, odškodnine bo deležno 129 prizadetih. Po zakonu so do povračila škode namreč upravičeni le oškodovanci s stalnim bivališčem v poplavljenem objektu. Škoda na cestni infrastrukturi v občini Brežice je ocenjena na 687.410 evrov, na kmetijskih površinah 400.000. Dodatni denar bodo porabili še za sanacijo dveh plazov, ki ogrožata dve hiši.
Na koprskih cestah za skoraj 1,3 milijona evrov škode
V Mestni občini Koper je bila med septembrskim neurjem zaradi izjemnega vodostaja rek Rokave in Dragonje najbolj uničena cesta po dolini Dragonje. Sicer je škoda na občinskih cestah ocenjena na 1,28 milijona evrov. V okviru razpoložljivih proračunskih sredstev so doslej opravili le nujna intervencijska dela, potrebna za vzpostavitev varnega prometa. Preostalo se bo uredilo v okviru proračunskih možnosti. Iz sredstev rezerv je bilo že porabljenih 41.423 evrov za sanacijo poškodb na cesti Sirči–Belvedur–Hrvoji in odsek Sirči–Koromači, v tamponski izvedbi so sanirali nabolj poškodovane odseke na cesti v dolini Rokave in Dragonje. Razpoložljivih sredstev rezerv je še 483.836 evrov, ki jih bodo porabili za sanacijo jarkov, bankin, vozišča, podpornih zidov na 22 cestah oziroma poteh v občini. V občini so zagotovili še 20.000 evrov za stroške nastanitve evakuiranih prebivalcev ter 17.000 evrov za stroške zunanjih popisovalcev, ki so v 17 dneh opravili 380 ur in prevozili 1800 kilometrov.
Na Goriškem največ škode v ajdovski občini
Med občinami na Goriškem so največ škode prijavili v ajdovski občini, in sicer za več kot dva milijona evrov. Ocenjena škoda v občini Miren - Kostanjevica presega milijon evrov, v novogoriški občini pa znaša skoraj 600.000 evrov. V ajdovski občini so poplave samo na občinski infrastrukturi povzročile za 824.000 evrov škode, poplavljenih pa je bilo več kot 60 stanovanjskih, gospodarskih in industrijskih objektov. Popisana škoda v kmetijstvu je še večja, saj dosega milijon evrov, svoje pa so dodali tudi plazovi, ki so se sprožili na kmetijskih površinah. Uničena so tudi skoraj vsa sonaravna drstišča rib v rekah Hubelj in Vipava ter gojitveni potoki ajdovskega ribolovnega okoliša.
Iz tiskane izdaje Dela.
