Tiskane izdaje
Poplave, ki so med 12. in 16. septembrom letos prizadele domala celotno vzhodno polovico Slovenije, so na stvareh povzročile za 21,1 milijona evrov škode, od tega za skoraj milijon evrov na kulturni dediščini. Škoda v gospodarstvu znaša 2,7 milijona evrov, škoda na državnih cestah je ocenjena na pet milijonov evrov, na gozdnih cestah je je za dober milijon evrov ter na vodotokih omenjenih 123,9 milijona evrov.
Skupno ocenjeno škodo v višini 153,9 milijona evrov je 13. novembra potrdila državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah, piše STA.
Kot je razvidno iz gradiva, končna ocena neposredne škode po septembrskih poplavah presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2014, kar znaša nekaj več kot 2,5 milijona evrov, tako da je dosežen limit za pomoč v skladu z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč.
Vlada bo tako naložila pristojnim ministrstvom, da pripravijo program odprave posledic neposredne škode na stvareh, gradbeno inženirskih objektih, v gospodarstvu, kulturni dediščini, državnih cestah in vodotokih v skladu z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč.
Skupna ocena škode po septembrskih poplavah pa ne presega 0,6 odstotka bruto nacionalnega dohodka države, kar je okoli 210 milijonov evrov. Če bi škoda presegla ta znesek, bi lahko Slovenija kot država članica EU zaprosila za finančno pomoč iz solidarnostnega sklada EU.
Septembrske poplave pa niso edine, ki so letos prizadele Slovenijo. Konec januarja in v začetku februarja so poplave, sneg in žled povzročili za 428,7 milijona evrov škode, dodatno je bil izpad prihodka v gospodarstvu ocenjen na 40,7 milijona evrov, zato je država v tem primeru zaprosila za evropsko pomoč.
V oktobru so nato poplave prizadele predvsem Tolminsko, Poljansko dolino in del Ljubljane, zbiranje podatkov o škodi po teh poplavah se za skupno 16 občin izteče to sredo. Škodo oškodovancev po novembrskih poplavah, ki so bile najhujše na Notranjskem, pa lahko 32 občin iz osmih regij prijavi do 17. decembra letos.
