Tiskane izdaje
Huda vročina ima škodljive posledice za zdravje, zlasti pri občutlivejših ljudeh. Po grobi oceni zdravnikov enote Splošne nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Ljubljana se število primerov, ki jih obravnavajo zaradi težav povezanih z vročinskim valom, kot so dehidracija, vrtoglavica, slabost, nestrpno oziroma agresivno vedenje, tudi kolapsi in toplotni udari, v času najhujše vročine poveča za okoli 20 odstotkov.
V ljubljanskem Kliničnem centru pa so nam povedali, da poleti pri njih išče pomoč precej manj ljudi kakor pozimi, ko so pogosta vnetja dihal. Tedaj obravnavajo tudi po 100 pacientov na dan, sicer pa v povprečju po 60 na dan. Visoke temperature staje poslabšajo mnogim kroničnim bolnikom, zlasti starejšim. Tudi moški, ki je pred dnevi umrl zaradi pregretja, je bil kronični bolnik.
Občutljive živali
Vročinski udari žal niso redkost niti pri psih, ki lahko izločajo pot le prek blazinic na tačkah in jezika, torej telesne temperature ne morejo regulirati tudi skozi kožo, zato so še toliko bolj občutljivi. »Tudi v vročini je dlaka dobra toplotna zaščita. Če je gosta, naj se poleti redči, ne pa psa do golega postriči,« je pojasnila veterinarka Iris Selan. Priporoča, da lastniki pse, ki so svetle in kratke dlake ali imajo ponekod rožnato in golo kožo, mažejo s kremo za sončenje, saj jih rado opeče sonce.
Lastniki naj tudi ne pozabijo, da so psi "bosi" in jih hoja po razgretem asfaltu peče, prav tako pa je nevarno, če ležijo na njem, saj lahko kaj hitro pride do pregretja. Sprehodi naj bodo prilagojeni vremenskim razmreram, torej naj ne vključujejo kakega teka ob kolesu ali druge intenzivne aktivnosti. Pred dnevi je že obravnavala štirinožca z vročinskim udarom, ker je tekal za žogico, ki mu jo je metal lastnik. Poleg psov s kroničnimi obolenji, posebej slabo vročino prenašajo pasme s potlačenimi gobčki in kratko dihalno potjo.
Iris Selan pa opozarja, da tudi pri hlajenju ni treba pretiravati - zadnje dni jih obiskuje kar precej pacientov z anginami in vnetimi očmi, ki so posledica pitja prehladne vode, uživanja sladoleda in pihanja klimatskih naprav.
Ne poraba, temveč staranje naprav
Elektrodistribucijska podjetja ne zaznavajo večjih razlik v porabi električne energije.
"Konica za našepodjetje običajno nastane v zimskem času, decembra ali januarja, najnižji odjem je v aprilu, maju, ter septembru in oktobru. Poletni meseci, posebej sedaj, v obdobju vročinskega vala, pa se gibljejo nekje na 90 odstotkih," je povedala Kristina Sever iz Elektro Ljubljana. Povečan je odjem zlasti velikih trgovinskih centrov in poslovnih stavb, v katerih so nameščeni sistemi proizvodnje hladu, bodisi za poslovne prostore ali za proizvodne procese, in sicer tako v nočnem času, kot tudi čez dan, še zlasti po 11 uri.
Pri Elektru Primorska je bila junija letos poraba elektične energije za 2,7 odstotka višja kot v enakem obdobju lani. »Povečanje porabe električne energije zaradi povišanih temperatur ni tolikšno, da bi lahko povzročalo preobremenitve in izpade napajanja. Do tovrstnih primerov pride redko in v omejenem obsegu. Višje temperature so problematične predvsem zato, ker povzročajo pospešeno staranje elektroenergetskih naprav,« nam je sporočila Tjaša Frelih iz Elektro Primorska.
