Tiskane izdaje
Kako se je med letoma 1950 do 1970 razvijala Škofja Loka, si je v teh dneh mogoče v Sokolskem domu ogledati imenitno fotografsko razstavo Podobe spomina arhitekta Toneta Mlakarja, ki bo odprta do konca februarja.
O tem, kako naj bi se mesto bolj celovito razvijalo v prihodnje, bo znano po 1. aprilu, ko bo, kot napovedujejo pristojni, končan doslej najambicioznejši in najobsežnejši arhitekturno-urbanistični ter krajinsko arhitekturni natečaj.
»Ločani si želimo sistematično in celovito urediti najbolj prepoznavna in občutljiva območja Škofje Loke. To so poleg starega mestnega jedra tudi rečna obrežja. Urbanistični svet, katerega član je tudi arhitekt Mlakar, je zato županu svetoval, naj občina razpiše tovrstni natečaj,« je povedala Tatjana Bernik, vodja oddelka za okolje in prostor na občini Škofja Loka.
Kot občanka, pravi sogovornica, marsikaj pogreša v svojem mestu in čuti, »da je trajnostni način naša priložnost za kakovostno prostorsko urejanje.
Loka je mesto ob vodi oziroma je vodno mesto in to dejstvo smo v preteklosti zanemarili. Vodo zaradi nedavnih poplav lahko doživljamo tudi negativno, po drugi strani pa je voda vir življenja. K reki gremo na sprehod iskat navdih in se ohladiti v poletni sopari ... Vodo je torej treba vnovič vključiti v mestni ambient.«
V Puštalu je bilo nekoč urejeno kopališče in kopališče naj bi bilo tudi v prihodnje prostor druženja, rekreativnih aktivnosti in s primerno gostinsko ponudbo. Že pred desetletji so bili pripravljeni načrti, nakazana je bila t. i. vodna pot, a se niso uresničili. Glede na zdajšnje gospodarske razmere je morda pravi čas, da se napravi realne načrte in se jih nato uresniči.
»Škofja Loka ima veliko potencialov, a treba jih je združiti in jih koncipirati kot celoto. Ločani smo denimo zelo ponosni, da smo vse bolj prepoznavno pasijonsko mesto, a še preden bomo v letu vnovič uprizorili Škofjeloški pasijon, je treba urediti primerna prizorišča, ki so del mesta samega, zagotoviti urejeno infrastrukturo, da bodo obiskovalci uživali in se radi zadržali v mestu. Le tako se bo Škofja Loka lahko vpisala na Unescov seznam nesnovne dediščine,« pravi Tatjana Bernik.
Občina si obeta, da bo na natečaju dobila ustrezne idejne rešitve za ureditev dela Blaževe ulice, t. i. območja Pogorišča na Pepetovem klancu (tu je pred 30 leti stalo gospodarsko poslopje, ki je pogorelo, zdaj je tu parkirišče) in kopalno območje v Puštalu, prav tako pa projektne rešitve za javne površine na Mestnem, Spodnjem in Cankarjevem trgu ter Blaževi in Klobovsovi ulici.
Sestavni del ureditev ulic in trgov je tudi tlakovanje, ter urbana oprema, prav tako bi za klopi in svetila poskrbeli na obrežjih Sor, na grajskem kompleksu želimo urediti nove dostope in poti, zasaditve, namestiti urbano opremo ...
»Potrebno je enovito oblikovanje in celostna obravnava prostora. Rešitve, ki jih bomo dobili na ravni idejnih projektov, bomo izdelali do takšne mere, da bomo z njimi lahko kandidirali na državnih in evropskih razpisih. Želimo si takih rešitev, ki bodo izvedljive in funkcionalne, na Pepetovem klancu denimo, bi radi uredili parkirno hišo, v staro mestno jedro bi radi umestili otroško igrišče in ga napravili bolj prijaznega pešcem, pozorni bomo tudi na ljudi z omejenimi gibalnimi potrebami, na ozelenitev.«
V starem mestnem jedru, ki je od leta 1988 z odlokom razglašeno za kulturni spomenik, se bo urejala in zamenjala dotrajana oziroma premalo zmogljiva infrastruktura, od vodovoda do kanalizacije, lepi tlakovci pridejo seveda na vrsto na koncu ...
Največji škofjeloški problem je promet skozi staro mestno jedro oziroma Spodnji trg. »Verjamemo, da bo gradnja Poljanske obvoznice vendarle nekoč končana in takrat se bo prometni režim spremenil. Mesto bo zadihalo kot celota, pokazale se bodo nove priložnosti za nove dejavnosti,« je prepričana sogovornica.
