Škofljiška obvoznica še daleč za ovinkom

Škofljica še ne bo videla obvoznice tako kmalu. Razmišljajo o spremenljivem prometnem režimu in daljši lokalni cesti.

pon, 20.02.2012, 06:00

Ljubljana, Škofljica – Ker nič ne kaže, da bi lahko kmalu začeli graditi škofljiško obvoznico, bi bilo del hudih prometnih zagat mogoče rešiti z uvedbo spremenljivega prometa med Škofljico in Rudnikom. Gradbena dela so ocenjena na pet milijonov evrov.

Na Prometno-tehniškem inštitutu Fakultete za gradbeništvo in geodezijo so po naročilu direkcije za ceste (DRSC) pripravili študijo ukrepov, s katerimi bi povečali pretočnost prometa na G2-106 oziroma na najbolj kritičnem delu, na petkilometrskem odseku od Škofljice do odcepa Rudnik. Na območju, kjer se zvrsti 18.270 vozil na dan, strokovnjaki predlagajo dva posega. Prvi je podaljšanje lokalne ceste Ob potoku do glavne ceste, tako da bi s približno 300-metrsko cesto obvozili železniški prehod, ki je največje ozko grlo na tem območju. »Okoli četrte ure popoldne so zapornice spuščene skoraj štiri minute, tako da nastane zastoj, ki se ne sprosti kar nekaj časa,« pravi Marijan Žura, predstojnik Prometno-tehniškega inštituta, ki je s sodelavci pripravil omenjeno študijo.

Dodatni vozni pas

Drugi ukrep, ki bi bil posebnost v slovenskem prostoru, pa bi bila ureditev spremenljivega prometnega režima na petkilometrskem odseku od križišča za občino Škofljica do odcepa Rudnik – križišča za ljubljansko obvoznico. Na odseku, kjer zaradi ozkega cestišča in hiš ob cesti ni mogoče razmišljati o štiripasovnici, bi lahko uvedli tri pasove: dopoldne, ko se ljudje peljejo v službo, bi dva vozna pasova vodila proti Ljubljani, popoldne, ko gre večina prometa iz Ljubljane, pa bi bila dva pasova odprta proti Škofljici.

»Takšna prometna ureditev bi bila pri nas novost, kar bi na začetku verjetno povzročalo tudi nekaj težav, vendar pa bi se zelo povečala prometna prepustnost,« pravi Žura. Dejal je, da bi na spremembo smeri vožnje voznike opozarjala spremenljiva vertikalna signalizacija, seveda pa brez gradbenih ukrepov ne bi šlo. Zgraditi bi bilo treba postajališča in posebne pasove za zavijanje levo v križiščih.

Na DRSC pravijo, da bo letos pripravljena projektna dokumentacije, dela pa bi lahko začeli kmalu po tem, če bo v proračunu 2012 denar za to: predvidoma 500.000 evrov za obvozno cesto nivojskega prehoda in pet milijonov evrov za gradbena dela na odseku od Škofljice do Rudnika. »Ocene, koliko bi stala spremljevalna signalizacija, še ni,« pravi Žura. Prepričan je, da bi se z ukrepoma razmere izboljšale, vendar to nikakor ni dolgoročna rešitev za prometne težave na tem območju.

Rezerva v semaforjih

Tretji kratkoročni ukrep za zmanjšanje prometnih zagat na Škofljici, na katerega so opozarjali župani občin od Ljubljane do Kolpe, je uskladitev semaforjev od Lavrice do Škofljice. Na DRSC so preverili njihovo delovanje in ugotovili, »da rezerv pri izboljšanju njihovega sinhroniziranega delovanja skoraj ni več«. Po njihovem mnenju je glavni vzrok za prometne zastoje na Škofljici prečkanje železniškega tira, »kjer zaradi ostrega prečnega sklona vozniki zavirajo zaradi strahu pred poškodbo podvozja vozila«.

»Rok za umestitev trase obvoznice po Barju v državne prostorske načrte je september,« je škofljiški župan Ivan Jordan ponovil že znano zahtevo dvanajstih županov od Ljubljane do Kolpe. Od leta 1996, ko je zamisel o obvoznici Škofljica postala konkretnejša, je bilo oblikovanih osem različic poteka trase, vendar je za župane in prebivalce Škofljice najbolj sprejemljiva tista po Barju. Toda zaradi Nature 2000 oziroma zaradi ohranjanja rastlinskega in živalskega sveta ter skrbi za arheološko dediščino so to tudi najdražje različice. Stroški varovanja narave in kulturne dediščine daleč presegajo samo gradnjo ceste. Po podatkih iz leta 2010 bi za gradbena dela za obvoznico po Barju potrebovali 31 oziroma 32 milijonov evrov, za nadomestne habitate in arheološka izkopavanja pa 70,7 oziroma 89,4 milijona evrov.

Prijavi sovražni govor