Tiskane izdaje
Planinska zveza Slovenije opozarja na hude posledice žledoloma za planinske poti. Kot so zapisali, so vremenske razmere v minulih dneh botrovale žledu in predvsem na območju Julijskih Alp tudi velikim količinam novozapadlega snega, v gozdovih in drugih območjih je bila zaradi žledoloma in snegoloma velika količina podrtega drevja.
Predsednik PZS Bojan Rotovnik je o škodi na planinskih dejal da »Po prvih pridobljenih podatkih v Planinski zvezi Slovenije ocenjujemo, da je zaradi posledic žledoloma in snegoloma poškodovanih ali neprehodnih okoli 40 % planinskih poti izven visokogorja, kar pomeni, da je to daleč največja škoda, ki so jo kdaj koli zaradi naravnih nesreč utrpele planinske poti v več kot 120-letni zgodovini planinske organizacije.«
Sanacijo so že začeli
Prve natančnejše ocene škode po posameznih območjih bodo znane v mesecu dni, zaradi izjemno velikega obsega škode in prostovoljnega delovanja pa bodo končno oceno škode lahko pripravili do poletja. Planinska društva, skrbniki planinskih poti, so na nekaterih območjih, kjer to varnostne razmere dopuščajo, že začela s sanacijo stanja, a bodo v planinski organizaciji potrebovali podporo širše skupnosti, da bodo lahko vzpostavili stanje pred letošnjo naravno ujmo.
Številnim prostovoljcem, ki skrbijo za urejanje planinskih poti, se že sedaj iskreno zahvaljuje za opravljeno delo, vse uporabnike planinskih poti pa prosi za razumevanje in povečano previdnost, saj bo odprava posledic naravne ujme trajala vsaj pol leta.
Število zaprtih poti se dnevno spreminja
Planinska zveza Slovenije z današnjim dnem, sicer ukinja splošno zaporo večine planinskih poti. Do preklica ostajajo zaprte samo še planinske poti, ki so jih zaprla planinska društva, skrbniki poti.
Seznam planinskih poti, ki ostajajo zaprte do nadaljnjega je dosegljiv na spletnem mestu PZS. Sezam ni dokončen, saj vsi skrbniki poti zaradi velikega obsega še niso uspeli pripraviti prve ocene stanja.
Planinska zveza Slovenije opozarja vse obiskovalce gora, naj dosledno upoštevajo zaporo planinskih poti, ki so jih skrbniki zaprli zaradi objektivne nevarnosti na prizadetih območjih.
Trenutno 3. stopnja nevarnosti proženja plazov
Pri obisku gora svetujejo veliko previdnost in upoštevanje vseh opozoril glede snežnih razmer in stopnje nevarnosti proženja snežnih plazov.
Trenutno je 3. stopnja nevarnosti proženja snežnih plazov; kar pomeni, da je na številnih, dovolj strmih pobočjih snežna odeja le slabo do zmerno stabilna; že pri manjši dodatni obremenitvi na pobočjih, ki so v Poročilu ARSA posebej izpostavljena, je možnost proženja snežnih plazov.
V nekaterih razmerah je možno lokalno tudi spontano proženje srednje velikih in posamično tudi velikih snežnih plazov.
Preveriti je treba odprtost planinskih koč
Obiskovalce gora tudi pozivajo da pred turo (ne samo dan ali dva prej, temveč več dni prej) spremljajo vremensko napoved za gore, kamor se odpravljajo, upoštevajo podatke in vsa opozorila o višini snežne odeje, snežnih razmerah v gorah in stopnji nevarnosti proženja snežnih plazov.
Izberejo naj poti, primerne svojim psihofizičnim sposobnostim, na turi pa se prilagodijo najšibkejšemu udeležencu. S seboj naj imajo primerno planinsko opremo in se jo naučijo uporabljati. Pri načrtovanju ture naj upoštevjo krajši zimski dan.
Preverijo naj odprtost planinskih koč (večina koč v visokogorju in sredogorju je pozimi zaprtih) ter ne uporabljajo planinskih poti, ki jih je za uporabo zaprlo planinsko društvo, skrbnik planinske poti. Pozimi v gore nikoli ne zahajajte sami, poudarjajo na PZS. Na pot naj se odpravijo dovolj zgodaj ter o svojih poteh in načrtih obvestijo domače.
