Katja Željan, Nova Gorica
Nova Gorica – Površina obnovljenih vinogradov v Sloveniji lani ni presegla niti dvesto hektarov, kar je daleč najmanj v zadnjih dvajsetih letih. Med letoma 1992 in 1996 so na leto povprečno obnovili 503 hektare, med 1996 in 2000 so obnovili 565 hektarov, v letih med 2001 in 2006 je obnova padla na 348, v zadnjih petih letih pa le še na 240 hetkarov.
Podatki o obnovi vinogradov so pomemben kazalnik razmer v vinogradništvu. Po besedah Mojce Mavrič Štrukelj s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica je med posameznimi vinorodnimi deželami in okoliši sicer opaziti precejšnje razlike: v štajerskem vinorodnem okolišu je obnova vinogradov med 2007 in 2011 dosegla manj kot polovico enostavne reprodukcije, v Prekmurju pa je obseg obnovljenih vinogradov še manjši in se giblje okoli četrtine enostavne reprodukcije.
Tudi v vseh treh vinorodnih okoliših Posavja (Bela Krajina, Bizeljsko in Dolenjska) opažajo izrazito negativen trend prestrukturiranja vinogradniških površin v zadnjem desetletju. Tako je bilo v zadnjih petih letih v povprečju trikrat manj obnov od povprečno potrebnih letnih obnov. Tudi v vinorodni deželi Primorski je obnova vinogradov med letoma 2007 in 2011 zdrsnila pod polovico enostavne reprodukcije, čeprav je še med 2001 in 2006 presegala 80 odstotkov potrebne obnove za zagotavljanje enostavne reprodukcije.
»Če upoštevamo, da je običajna življenjska doba vinograda približno 30 let, povprečna letna obnova vinogradov v zadnjem desetletju dolgoročno zagotavlja obstoj le 8760 hektarov slovenskih vinogradov, kar je le 55 odstotkov v Register pridelovalcev grozdja in vina (RPGV) danes vpisanih vinogradniških površin,« je na četrtem slovenskem vinogradniško-vinarskem kongresu, ki se je v organizaciji ljubljanske Biotehniške fakultete včeraj začel v Novi Gorici, med drugim opozorila Mavrič Štrukljeva. Povprečna letna obnova med 2007 in 2011 po njenih besedah tako zagotavlja dolgoročni obstoj le 44 odstotkom posavskih, 47 odstotkom podravskih in 67 odstotkom primorskih vinogradov.
Slovenski vinogradi
čedalje starejši
Po podatkih iz lanskega leta je vinogradov, mlajših od šest let, 8,3 odstotka, skoraj tretjina jih je starih od šest do petnajst let, 22 odstotkov od 16 do 25 let, slabih 23 odstotkov od 26 do 35 let, nad 35 let pa šteje kar 15 odstotkov vseh vinogradov v državi. Zadnja skupina je od leta 2007 podvojila svoj delež. Najmlajši so primorski vinogradi, kjer se lahko pohvalijo s 40-odstotnim deležem vinogradov v starosti od šest do petnajst let, nekoliko starejši so podravski vinogradi, najslabšo starostno strukturo pa ima Posavje.
V vinorodnem okolišu Dolenjska je le polovica vinogradov mlajših od 26 let, v okoliših Bizeljsko in Bela krajina je takšnih vinogradov manj kot polovica. Za obnovo vinogradov sicer lahko vinogradniki pridobijo podporo za prestrukturiranje vinogradov. Višina podpore se je v zadnjih letih zvišala in lani dosegla že 53 odstotkov priznanih stroškov. A čeprav je pridobivanje podpor za obnovo trajnih nasadov v vinogradništvu neprimerno enostavnejše kot v sadjarstvu ali oljkarstvu, delež obnovljenih vinogradov v državi strmo pada.
Zmanjšuje se tudi količina pridelanega vina
»Glavni motor naložb v nove vinograde je dobra prodaja grozdja in vina, podpora pa je dobrodošla kot dodatna in ne kot glavna spodbuda,« je prepričana Mojca Mavrič Štrukelj. Po podatkih Tamare Rusjan s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica je sicer v Sloveniji med letoma 2005 in 2010 padla tudi količina pridelanega vina za skoraj 2,8 milijona litrov (s 57,1 milijona na 54,3 milijona), prav tako pa je v državi manj registriranih polnilcev vina.
Če jih je bilo februarja 2010 2022, jih je bilo v lanskem septembru le še 1928. Med pridelanimi vini slovenskih vinogradnikov je bilo leta 2010 62 odstotkov belih in 38 odstotkov rdečih sort. »Krizo zelo občutimo, saj se veliko vinogradnikov sprašuje, ali naj sploh še vztrajajo. A dokler bomo grozdje in vino prodajali po čedalje nižjih cenah, izhoda iz krize ne bo,« je prepričan predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj.