Tiskane izdaje
Slovenj Gradec – Združeni hmeljarji Mislinjske doline, ki jih v javnosti zastopa mlad prevzemnik kmetije Peter Hace iz Slovenj Gradca, so civilno iniciativo, ki nasprotuje širjenju hmeljišč v bližino mesta, obtožili javnega linča in širjenja dezinformacij, njenega predsednika Petra Cesarja pa nabiranja političnih točk za prihodnje lokalne volitve.
»Posamezniki po krivici strašijo občane. Zaradi njih nas grdo gledajo že naši sosedje,« pravi Peter Hace, ki bo na svoji devet hektarjev veliki kmetiji zasadil tri hektarje hmelja. Med štirimi novimi hmeljarji je tudi eden, ki bo stebre za hmeljarsko žičnico postavil na travniku, ki ga od stanovanjskih hiš in blokovskega naselja S8 loči le lokalna cesta.
»Pretirana skrb je odveč,« pove Irena Friškovec, specialistka za hmeljarstvo iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda v Celju. »Hmeljarji ne škropijo na pamet. V povprečju le petkrat ali šestkrat na leto, če ni okužbe s peronosporo, pa niti toliko ne,« pravi Friškovčeva. Škropljenje s fungicidi, s herbicidi pa izjemoma le ob začetku rastne dobe, po njenem omejuje zakonodaja. »Pa tudi trgovci, ki na njihove stroške zavrnejo ves pridelek, če v njem odkrijejo uporabo nedovoljenih sredstev.«
»Še naprej bi radi živeli v sožitju z ljudmi, kot smo do odločitve o širjenju hmeljišč,« pove Peter Hace in spomni, da se po njegovem travniku s psi sprehaja veliko občanov, le redki pa za ljubljenčki počistijo iztrebke. »Ko smo zakoličili za hmeljsko žičnico, so nam neznanci čez noč odstranili vse količke. V nič je šlo naše celodnevno delo,« pravi Hace.
V Mislinjski dolini se je obstoječim hmeljiščem na 80 hektarjih letos pridružilo dvanajst hektarjev novih hmeljišč med Slovenj Gradcem in Turiško vasjo. Štirje novi hmeljarji so se za pridelavo hmelja odločili zaradi nizkih odkupnih cen mleka. »Konflikti nastajajo, ker zadnjih štirideset let ni nikakršnega prostorskega načrtovanja. Ko so se ljudje naseljevali v bližino obdelovalne zemlje, ni nikogar motilo. Zdaj jih moti vse. Tudi gnojevka,« pravi Stanko Jamnik, direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje.
Po njihovem mnenju kroži veliko napačnih informacij, pavšalnih sodb ali celo zavajanja. Lep primer je tudi objava na družabnem omrežju facebook, kjer zdravnica iz Slovenj Gradca navaja, da je glifosat herbicid hmeljarske industrije. »Glifosat je v pridelavi hmelja strogo prepovedan,« trdijo hmeljarji.
Hmeljišča v Mislinjski dolini rastejo kot gobe po dežju. Foto: Mateja Kotnik
V Sloveniji imamo 1590 hektarjev hmeljišč in 116 hmeljarjev. Ker je povpraševanje po hmelju na trgu veliko, so ga letos posadili na sto hektarjih več kot lani. Hmeljarstvo ima na Koroškem dolgo tradicijo, saj so ga pridelovali v vseh treh koroških dolinah. »Nekaterim se zdijo hmeljišča grda, jemljejo razgled in kvarijo vedute. Strinjamo se, da se cvetoči travniki in valujoče žitno polje najlepše podajo v naravno okolje, vendar je to žal odnesla urbanizacija, industrializacija in nazadnje intenzivno kmetijstvo. Vsak kmet se po lastni presoji odloča, s kakšno kmetijsko dejavnostjo se bo ukvarjal. Če se odloči za hmeljarstvo, je to njegova svobodna odločitev, seveda pa mora upoštevati veljavne predpise, dejavnost pa izvajati tako, da bo čim lepše sobival z okolje,« sklenejo hmeljarji Mislinjske doline.
