Tiskane izdaje
Celje – Mestna občina Celje (MOC) in Zdravstveni dom Celje (ZDC) se pripravljata na gradnjo nadhoda čez Gregorčičevo ulico. Čeprav nekateri arhitekti opozarjajo, da je to najslabša mogoča rešitev, številne pomisleke pa so imeli tudi v ZD, občina pri gradnji vztraja, saj ima nasproti zdravstvenega doma svoje skoraj prazne prostore.
Zdravstveni dom je moral pred leti na zahtevo MOC kot ustanovitelja opustiti načrte za drugačno širitev. Strokovni direktor ZDC, zdravnik Milan Rajtmajer, je povedal, da so za časa prejšnjega direktorja Stanislava Kajbe načrtovali gradnjo na območju garaž reševalne službe. Pravi, da so iskali rešitev, ki bi bila prijazna do bolnikov in bi zaposlenim omogočila dobro delo. »Odločili smo se za prizidek, pripravljena je bila projektna dokumentacija, stroka se je dogovorila o opremi, vendar izvedbe ni bilo,« razlaga. Sklep o gradnji je preklicala občina, po naših podatkih je imel ZDC zaradi tega 45.000 evrov stroškov.
Zdravstvenemu domu je nato občina ponudila nakup zelene novogradnje ob Ljubljanski cesti, kjer je lastnik končal v stečaju, a je strokovni svet ZDC predlogu nasprotoval zaradi oddaljenosti zgradbe. Številne pomisleke so imeli tudi do ponujene zgradbe na Gregorčičevi 6. Strokovni svet je opozoril na starost poslopja, stroške prilagoditve za sodobno zdravstveno dejavnost, problem parkiranja za bolnike in na povezavo med objektoma čez prometno Gregorčičevo ulico. »Rešitev smo na koncu prepustili gradbeni stroki,« pojasnjuje Rajtmajer.
Podhod nekajkrat dražji
Arhitekt Borut Pregelj iz biroja Mobile-arch je za Delo povedal, da je idejna zasnova nadhoda po naročilu ZDC pripravljena in da bi bila prenova stare stavbe upravičena. »Za celovito delo ZDC bi morala biti objekta povezana; pod zemljo ali nad ulico. Ovrednoteni sta bili obe možnosti. Podhod bi bil zaradi obstoječe infrastrukture nekajkrat dražji od mostovne povezave v jeklu in steklu,« pojasnjuje Pregelj, ki pravi, da so za idejno zasnovo že pridobili soglasje zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS). Kot je dejal, nam računalniških simulacij načrtovanega nadhoda ne more dati: »V vodstvu ZDC menijo, da bi bilo to prenagljeno, ker je še veliko nedodelanega.«
»Gre za zaprto nadzemno povezavo objekta nad Gregorčičevo ulico v še ne natančno definirani obliki,« je povedala Danijela Brišnik, vodja celsjke enote ZVKDS. Pravi, da ji je ZDC sprva zaprosil za predhodno mnenje in nato za izdajo kulturnovarstvenih pogojev. Celjski konservatorji so predlagali, naj ZDC preveri možnosti podzemne povezave, da bi zmanjšali negativni vpliv na prostor in na kakovost spomeniškega naselja, pa tudi zato, ker nadhoda po veljavnih prostorskih aktih še ni mogoče graditi. »Investitor se je potem obrnil na vodstvo ZVKDS v Ljubljani in izjavil, da bi bil takšen poseg tehnično izjemno zahteven ter stroškovno nesprejemljiv in da je edina možnost nadzemni zaprt hodnik,« razlaga Brišnikova.
Za zdaj le obnova objekta
Generalni konservator na ZVKDS Robert Peskar je sklical komisijo in ogled na terenu ter ocenil, da je izvedba nadzemne povezave sprejemljiva. Nato so zadevo spet vrnili celjski enoti, kjer pa še niso dobili vloge za izdajo soglasja za nadhod. Brišnikova pravi: »Vloga je bila konec januarja dopolnjena z novo projektno dokumentacijo in pooblastilom občine zgolj za obnovo obstoječega objekta na Gregorčičevi 6. Upravni postopek bo šel očitno po etapah, za zdaj le za obnovo objekta brez povezovalnega mostovža.«
Rajtmajer medtem opozarja na prostorsko stisko v ZDC, za povezovalni most oziroma nadhod na drugo stran ceste do občinske stavbe pa pravi, da bo moral ustrezati vsem standardom za gradnjo zdravstvenih objektov. »Po nepotrebnem izgubljamo čas. Če bi gradili prizidek, bi dodatne prostore že uporabljali, poleg tega bo zadeva po mojem mnenju zdaj dražja. V svetu zdravstvene ustanove gradijo po potrebah, ne pa da se mora vrsta dejavnosti, ki se bodo selile, prilagajati omejenim možnostim zgradbe iz konca 19. stoletja.«
Nikoli do uporabnega dovoljenja
Pred skoraj desetletjem zgrajeni nadhod med stavbami propadajoče Regionalne razvojne agencije Celje še zdaj nima uporabnega dovoljenja in ga je prepovedano uporabljati. Povezuje stavbi Ritz in Tehnopolis, ki ju je gradila Regionalna razvojna agencija Celje, a so ji kasneje savinjske občine odvzele pooblastila za izvajanje razvojnih nalog. Konrad Gologranc z Upravne enote Celje pravi, da so za nadhod v Kidričevi ulici gradbeno dovoljenje izdali leta 2008, in sicer podjetju Tehnopolis, ki je v petinski lasti Mestne občine Celje je leta 2013 končal v stečaju. Uporabno dovoljenje za nadhod ni bilo nikoli izdano. Gologranc domneva, da zanj nikoli nihče ni zaprosil. Arhitekt Borut Pregelj, ki je projektiral tudi ta nadhod, pravi: »Ne vem, zakaj ni nihče zainteresiran, da dobi hodnik svojo funkcijo. Meni je zelo žal, ker vem, da je hodnik služil svojemu namenu in so ga precej koristili.«
