Tiskane izdaje
Portorož – Kljub neuradnim informacijam, da se na ministrstvu za finance pripravljajo na izločitev Solin, Pridelave soli, ki upravlja Krajinski park Sečoveljske soline, iz Telekoma, nam na ministrstvu za finance o pripravah in načinu izločitve niso hoteli natančneje odgovoriti.
»Glede tega nimamo kaj dodati k stališčem državnega sekretarja Metoda Dragonje, ki so bila javno objavljena pred približno enim mesecem,« so nam odgovorili na ministrstvu za finance. Ministrstvo je tedaj po številnih pritiskih javnosti o nesprejemljivi prodaji krajinskega parka s Telekomom objavilo stališče, da bi si država izposlovala predkupno pravico do odkupa Solin v primeru prodaje Telekoma. Tokratne neuradne informacije z MF govorijo o izločitvi Solin iz Telekoma, vendar nam teh namer finančno ministrstvo ni želelo razkriti. Pač pa so na drugi del naših vprašanj dodali, da naj se glede ureditve statusa ostalih krajinskih parkov obrnemo na ministrstvo za okolje in prostor (MOP), saj da bo MF podprlo vsako obliko in povezavo, ki bo stroškovno racionalna in bo zagotavljala učinkovito izvajanje nalog, povezanih z vsebino varovalnih režimov.
Na MOP so pojasnili, da postopke s Telekomom vodi MF, zato ne morejo komentirati morebitnih posledic izločitve Solin iz Telekoma. »O novih oblikah organiziranosti upravljanja krajinskega parka bodo sprejete odločitve, ko bodo znana razmerja med državo, Telekomom in družbo Soline,« so nam odgovorili z okoljskega ministrstva.
Najbolje kot javni zavod
Direktor Solin, Pridelava soli Klavdij Godnič nam je odgovoril, da je seznanjen s tem, da se usklajuje pogodba o predkupni pravici vlade v primeru prodaje podjetja Soline, ne pa tudi o morebitni izčlenitvi Solin iz Telekoma. Godnič ni seznanjen s podrobnostmi prodaje Solin, prav tako mu ni znano, kakšna naj bi bila prihodnja organiziranost izvajanja javne službe za upravljanje Krajinskega parka Sečoveljske soline, če bodo spremembe. MOP vodi in usmerja proces spreminjanja vsebin koncesijske pogodbe za upravljanje Krajinskega parka Sečoveljske soline, vendar uprave Solin niso spraševali o prihodnjem statusu javne službe upravljavca parka.
Na vprašanje, kakšna oblika organiziranosti novega upravljavca parka bi bila po mnenju uprave Solin najbolj smotrna, sta Godnič in vodja parka Andrej Sovinc odgovorila: »Veliko večino zavarovanih območij pri nas, ki jih je ustanovila država, upravljajo javni zavodi. Takšen model vodenja ima nesporne prednosti. Med njimi je morda največja ta, da se v praksi učinkoviteje izvajajo določila pravnega akta o ustanovitvi parka in varstvenih režimov. Med slabosti takšnega modela pa je slabo zagotavljanje denarja za upravljanje parkov, pomanjkanje kadrov in materialnih virov, težave pri zagotavljanju sredstev za sofinanciranje mednarodnih projektov in motnje v poteku finančnih tokov. Slednji dve pomanjkljivosti se nam zdita posebej veliki oviri tudi v primeru, da s komercialno dejavnostjo v podjetju (pridelava soli) ne bi upravljal močan gospodarski subjekt.«
Povezava parkov
Iz takega odgovora sklepamo, da v Solinah kljub temu vidijo nekatere prednosti, če bi ostali povezani v enem ali drugem večjem gospodarskem podjetju. Še posebej, ker jih skrbi, kako bi zavod lahko skrbel za gospodarsko dejavnost pridelave soli. Ker pa je bilo slišati tudi pobude, da bi povezali vsaj dva, če ne treh krajinskih parkov v Istri (Sečoveljske soline, KP Strunjan in Naravni rezervat Škocjanski zatok), je direktor KP Strunjan Marko Starman odgovoril, da za takšne namere še ni slišal. Tudi vodstvo Solin pravi, da o tem na MOP ni bilo govora.
