Slab odnos do zdravnikov povzroča velike stroške

Natančno spremljanje poslovanja naj bi prineslo velike finančne učinke.

Objavljeno
10. april 2015 22.44
Novinarska konferenca ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja in ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc po sestanku s predstavniki sindikatov. Ljubljana, 10.April2015
Milena Zupanič, notranja politika
Milena Zupanič, notranja politika

Ljubljana – Napoved enourne zdravniške stavke 22. aprila še vedno velja, a jo bodo preklicali, če bo ministrstvo za zdravje do takrat potrdilo standarde in normative zdravniškega dela, je napovedal Konrad Kuštrin, predsednik Fidesa. Standardi bodo predvsem v dobro bolnikov, saj bodo imeli zdravniki več časa zanje, vplivali pa bodo tudi na plače v zdravstvu.

»Ugotovili smo, da imamo skupni cilj, izboljšati zdravstveni sistem. Naši pogledi so zelo podobni,« je opazno zadovoljen povedal Boris Koprivnikar, minister za javno upravo, po sestanku z zdravniškima sindikatoma Fides in Praktik.um ter ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc. Zadovoljstvo sta kazala tudi predsednika sindikatov.

Zdravniki so že leta 2009 v modri knjižici zapisali potrebne standarde svojega dela, da bodo bolniki bolje pregledani, zdravljenje bolj kakovostno in varno ter bolniki s tem bolj zadovoljni. »Modra knjižica predvideva za pregled pri družinskem zdravniku od 10 do 15 minut,« je dejal Igor Muževič, predsednik sindikata Praktik.um. Zdaj ima družinski zdravnik povprečno na voljo sedem minut, velikokrat pa tudi manj, če se pri njem zvrsti 50, 60 ali 70 bolnikov na dan. Tako ni nikjer drugje v razviti Evropi. Novi standardi bodo dali tudi informacijo, koliko morajo zdravniki delati, hkrati bodo podlaga za uvedbo variabilnega plačila zdravniškega dela.

Nove plače v novem letu

»Vsi se zavzemamo za večji variabilni del plače. To je eden od pomembnih izzivov za celotni javni sektor,« je dejal minister za javno upravo. Napovedal je, da bodo do konca leta plačne spremembe pripravili, uvedli pa jih bodo prihodnje leto. Variabilni del plače bodo uvajali postopno, najbrž bi začeli s 15 odstotki, je dejal. Zaradi tega ne bodo potrebna nova sredstva, ampak bo delo po novih standardih prihranilo denar. Ena od pričakovanih posledic bo manj izdanih napotnic. »Zakaj imajo v razvitih državah pet- do desetodstotno napotovanje bolnikov, pri nas pa 15 do 20?« je težavo ponazorila ministrica za zdravje.

Koprivnikar je napovedal, da bodo družinskim zdravnikom zvišali plače za osem odstotkov in jih tako izenačili z drugimi zdravniki. Do zahtevanega plačnega razmerja med povprečno slovensko in zdravniško plačo (1 : 3) pa se ministra nista javno opredelila.

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je poleg skorajšnje uvedbe standardov in normativov zdravniškega dela ter odprave plačne uravnilovke napovedal tudi racionalizacijo zdravstvenih zavodov in preusmeritev denarja iz tega naslova v neposredno zdravljenje bolnikov.

»Ne govorimo o reformah, rezih in reorganizacijah, govorim o tem, da premalo natančno spremljamo, kako gospodarijo v javnem sektorju. Gospodarnost ravnanja javnega sektorja je ena ključnih nalog našega ministrstva za letos. Začenjamo funkcijsko analizo, v kateri bomo primerjali javne zavode in uvedli enostavna merila, da bomo videli, koliko porabijo na primer za tehnično podporo v enem zavodu v primerjavi z drugim podobnim zavodom. Če bomo to začeli transparentno spremljati, sem prepričan, da bomo ugotovili, da so še velike rezerve,« je napovedal Boris Koprivnikar ne le za zdravstvo, pač pa za celotni javni sektor. Na vprašanje, ali bo šlo za spremembe v upravljanju javnih zavodov, denimo podjetizacijo, je odgovoril: »Nič ne bomo posebej spreminjali v organizaciji javnih zavodov, začeli bomo zgolj zelo natančno spremljati poslovanje. Verjemite, te primerjave bodo dale zelo dober učinek.«

Fides podpira racionalizacijo

Predsednik Fidesa Konrad Kuštrin je v imenu zdravnikov podprl prizadevanje vlade za racionalizacijo splošnega poslovanja javnih zavodov in spodbudil tudi k spremembam v upravljanju zavodov. Navedel je primer konkretnega nesorazmerja med posameznimi dejavnostmi: »V šempetrski bolnišnici porabi tehnična služba 80 odstotkov denarja kirurške službe.« Sicer pa je pojasnil, kje bi bili zaradi novih standardov in normativov ter variabilnega dela plače lahko konkretni prihranki: »Splošno razpoloženje in govorjenje o zdravnikih povzroča strah in defenzivno medicino, ki zelo veliko stane. Predvsem mladi zdravniki napravijo zaradi tega zelo veliko preiskav.« Variabilni del plače bi bil sestavljen iz kvantitativnega in kvalitativnega dela, je dejal, kar pomeni, da zdravnikov ne bi smel spodbujati k opravljanju nepotrebnih pregledov bolnikov, spremljati pa bi morali tudi izide zdravljenj.

Kuštrin je zahtevo po uvedbi boljšega razmerja med povprečno slovensko plačo in zdravniško plačo (1: 3) utemeljil tudi z odhajanjem mladih zdravnikov v tujino: »Letos je zaprosilo za potrdilo o dobrem imenu, ki je potrebno za zaposlitev v tujini, že 200 mladih zdravnikov. Izobraževanje vsakega je stalo 280.000 evrov. Veste, koliko denarja je to, če odidejo?« Igor Muževič, predsednik sindikata Praktik.um, pa je menil, da je razmerje 1: 3 preveč optimistična zahteva.

Kritično o ZZZS

Generalni direktor ZZZS (zdravstvene blagajne) Samo Fakin je ocenil, da bi takšno plačno razmerje pomenilo dodatnih 80 milijonov evrov na letni ravni. Sicer pa je stranka NSi ocenila, da ZZZS deluje zelo slabo, zato so v državni zbor vložili priporočila za izboljšanje delovanja zavarovalnice, predvsem zahtevo po večji transparentnosti plačil in pripravi sistemskih priporočil za nadzor nad izvajanjem zdravstvenih storitev. »Slovenski zdravstveni sistem je dobesedno v razsulu,« menijo v NSi. Fakina ne bodo podprli pri ponovnem imenovanju za generalnega direktorja, so napovedali. ZZZS je v odzivu spomnil na svoje pozitivno poslovanje (lani 20, 9 milijona evrov, od tega so dali 5,2 milijona v rezervni sklad). Dosegli so ga tudi z zniževanjem cen in celo neplačevanjem zdravstvenih storitev, kar je nekatere bolnišnice pahnilo v veliko izgubo.

Spremembe pri koncesijah

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je napovedala spremembo podeljevanja koncesij. Uvesti namerava podeljevanje koncesij samo fizičnim osebam (prej so se lahko podeljevale tudi d. o. o.), za določen čas in z javnim razpisom. O ukinitvi koncesij (limitiranih programov) in uvedbi možnosti, da bi dali povsem prosto pot bolnikom do vseh zdravnikov z licenco na račun zdravstvene blagajne, ne razmišlja.