Tiskane izdaje
Ljubljana – O smrti slovenskega državljana Jureta Korelca, ki se je v Siriji menda prostovoljno bojeval z orožjem, ni nobenih uradnih obvestil in zaradi tamkajšnjih kaotičnih razmer tega niti ni mogoče pričakovati. Za zdaj je znano le, da je res prestopil v islam in odšel na Bližnji vzhod, umrl pa naj bi že aprila. Da se je na vojnem območju bojeval pri režimu sirskega predsednika Bašarja al Asada, so zgolj logična ugibanja.
Policija je že pred dnevi pojasnila, da kakršno koli sodelovanje na tujem bojišču (razen ko gre za sum kršenja mednarodnega prava oziroma vojnih zločinov) po slovenski zakonodaji ni prepovedano, zato niti nimajo pristojnosti, da bi ukrepali. Potrdili pa so, da so se pogovorili z dvema osebama, ki sta bili pred meseci v Siriji.
Poročali smo že, da gre za Boštjana Skubica, pri katerem so v hišni preiskavi pred dobrim tednom našli še orožje in so ga zaradi tega kazensko ovadili, in Roka Žavbija. Zadnji je medijem potrdil, da so policisti z njim opravili triurni pogovor. Žavbi je zanikal povezave z muslimanskimi skrajneži in Islamsko državo ter to, da ga je rekrutiral imam Bilal Bosnić, ki so ga pred mesecem dni v Bosni in Hercegovini aretirali zaradi povezav s terorizmom in rekrutiranja borcev. Povedal pa je, da je Bosnića poznal.
Ni na seznamu pogrešanih
Že nekaj časa je znano, da so v Siriji za orožje prijeli ali kakor koli drugače sodelovali v bojnih spopadih še najmanj trije Slovenci, poleg domnevno umrlega Jureta Korelca še Rok Šogorić in Matevž Cvetković.
Jure Korelec iz okolice Medvod uradno ni bil nikoli prijavljen kot pogrešan, zato ima Policija precej zvezane roke, saj niti ni pravne podlage, da bi ga iskali ali izvajali druge aktivnosti v zvezi s tem. Informacije, da je padel v tujini, so tudi za uradno oblast zgolj neuradne. »Slovenska policija do zdaj ni prejela uradnega obvestila o pogrešanju ali smrti slovenskega državljana na bojišču v Siriji. Razpolagamo pa s podatkom, da naj bi na tem območju izgubil življenje slovenski državljan, česar pa nismo mogli potrditi zaradi razmer na tem območju,« je vse, kar je Drago Menegalija, predstavnik Policije s področja kriminalitete lahko povedal.
Na ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) so bili letos obveščeni o 87 smrtnih primerih slovenskih državljanov v tujini, vendar o Korelcu nimajo podatkov. Prav tako so pojasnili, da omenjeni podatek ni realen, saj določene izmenjave informacij potekajo neposredno med pristojnimi organi, in ne nujno prek MZZ.
Sova spremlja, a molči
Pojavljajo se ugibanja, da je tudi za orožje v Ukrajini prijel kakšen Slovenec, vendar Policija teh podatkov nima, saj, kot že rečeno, nimajo zakonske podlage za spremljanje, še manj za ukrepanje. Kritike javnosti so zato večkrat neupravičene, saj bi pretirano vohunjenje za Slovenci, ki odidejo na vojna območja, vsekakor trčilo ob pravico do prostega pretoka ljudi ter bi pomenilo kršitev človekovih pravic in svoboščin.
Zadeva pa skoraj gotovo podrobneje spremlja Slovenska obveščevalno-varnostna služba (Sova), ki pa zaradi tajnosti podatkov ničesar ne razkriva. Na Sovi so z informacijami skopi: »Podatkov, ki jih pridobimo z izvajanjem svojih zakonsko določenih nalog, ne moremo posredovati v objavo ali kakor koli komentirati, ker so ti tajni skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje s tajnimi podatki. O relevantnih varnostnih ugotovitvah pa agencija redno obvešča zakonsko določene prejemnike informacij agencije.«
Nekateri mediji so sicer pisali o posrednih povezavah Slovencev tako z bosanskimi radikalisti, kar je (delno) tudi dokazano, kot z vodji terorističnih organizacij pod okriljem Islamske države, kar so bolj ugibanja kot resne ocene, do katerih bi se laična javnost lahko dokopala. Dejstvo je, da se v Siriji in Iraku bojuje vse več tujcev, večina jih prihaja iz držav, kjer prevladuje islamska vera, voditelje in varnostne službe zahodnih držav pa vse bolj skrbi podatek, da za orožje vse raje primejo tudi njihovi državljani, ki so iz različnih razlogov zaprisegli islamu.
Odbor za obrambo o koaliciji proti islamskim skrajnežem
Slišali smo tudi informacije o dogodkih, o katerih sprašujete, je predsednik odbora Peter Vilfan (Zaab) po nujni seji odbora za obrambo o mednarodni koaliciji za boj proti skrajnežem Islamske države v Iraku in Siriji ter varnostnih razmerah v državi odgovoril na vprašanje, ali so poslance iz vlade in obveščevalnih služb seznanili o smrti državljana, ki bi naj umrl v Siriji, o stanovanjih, ki jih v Sloveniji domnevno uporabljajo skrajneži ...
Vilfan je opozoril, da o konkretnih stvareh, ker je bila seja za zaprtimi vrati, ne sme govoriti, a dodal, da so ocene, da naše obveščevalne službe nimajo podatkov, napačne. Zanikal pa je tudi, da bi podatki, ki so v medijih, do novinarjev prišli iz Sove ali Ovsa. Dobili smo izčrpne informacije, vse varnostne službe dobro delujejo, je pojasnil Vilfan.
Za zaprtimi vrati so, je dejal, govorili tudi o popravljanju pravne ureditve, ker resolucija varnostnega sveta združenih narodov zahteva ukrepe proti skrajnežem, ki odhajajo na bojišča. Če se bo pokazalo, da naša zakonodaja tega ne omogoča, Vilfan pričakuje predlog sprememb ureditve.
Povzel je ocene Sove in vojaške obveščevalne službe, da stopnja ogroženosti države zaradi terorizma ostaja minimalna, nekoliko pa se je povišala ocena ogroženosti naših vojakov na misijah, a tudi ta še ni visoka, je dejal.
