»Slovenci ne maramo premožnih ljudi«

Anže Šarabon in Kaj Jež: Država bi morala gospodarstvu pustiti več svobode, spremembe pa so v rokah mladih.
Fotografija: Anže Šarabon in Kaj Jež, predstavnika Inštituta Libertas. FOTO: Uroš Hočevar
Odpri galerijo
Anže Šarabon in Kaj Jež, predstavnika Inštituta Libertas. FOTO: Uroš Hočevar

Ljubljana – Vsak, ki v državi izstopa iz povprečja, je kaznovan, zato je povsem pričakovano, da gredo mladi in ambiciozni izobraženci v tujino, menita Anže Šarabon in Kaj Jež z inštituta Libertas. Namesto omejevanja podjetniške pobude na vsakem koraku bi vanjo morali vlagati, država pa bi morala gospodarstvu pustiti več svobode.

Na inštitutu, ki deluje zadnji dve leti in pol, zagovarjajo vrednote klasičnega liberalizma in poskušajo iz civilne družbe vplivati tako na odločevalce kot tudi na navadne državljane. Čeprav želijo pot k več blaginje in svobode tlakovati prav vsem, verjamejo, da so predvsem mladi tisti, ki lahko uresničijo spremembe. Za ta namen so spisali resolucijo za večjo svobodo družbe, ki jo bomo dosegli z manj regulacije. V osrčju te resolucije je sprejemanje zakonodaje na podlagi dejstev, z upoštevanjem stališč potrošnikov in gospodarstvenikov ter vzpostavitvijo podjetništvu naklonjenih razmer.
 

Se vam slovenska mladina ne zdi preveč pasivna za spreminjanje državnega ustroja?

Šarabon: Volilna udeležba kaže nekakšno pasivnost. Pred očmi imam podobo grafita: Če bi volitve kaj spremenile, bi bile prepovedane. Mogoče ne bi bile ravno prepovedane, ampak mladi preprosto ne čutimo, da v sistemu lahko kaj spremenimo, zato priložnosti iščemo v tujini ali v podjetništvu. Nismo pasivni, imamo zelo veliko idej, ampak smo politike naveličani. Verjamem pa, da je treba delovati znotraj sistema.
Jež: Smisel inštituta vidimo v iskanju rešitev zunaj politike. Ne verjamemo, da bi morali voliti, da se zgodijo spremembe, ampak menimo, da bi lahko bila odsotnost politike v našem življenju in v gospodarstvu ključna.
 

Kako bi zamejili beg možganov?

Šarabon: Ta pojav je zelo logična posledica sedanjega sistema. V Sloveniji je uspeh, če parafraziram, kaznovan. Ne maramo uspešnih in premožnih ljudi. Vsakega od njih se drži stigma, da je malo pokvarjen ter da ni legalno oziroma vsaj legitimno pridobil svoje imetje. Tudi visoki prihodki so zelo kaznovani, saj jih morajo skozi dohodnino polovico dati državi, da ne omenjam drugih prispevkov.



Jež: Smo država, ki visoke dohodke obdavčuje z višjo davčno stopnjo kot katerakoli druga razvita država. Tradicionalna pot do uspeha je bila v prejšnji državi in tudi po tranziciji skozi državna podjetja, ki so z regulacijami velikokrat privilegirana in kjer je sistem senioritete zelo uveljavljen, podjetniške iniciative pa so precej manjše.
 

Kateri predpisi jih po vašem mnenju najbolj zavirajo?

Šarabon: Na splošno menim, da je rešitev manj zakonodaje in vzpostavitev čim bolj prostega trga. Potem bodo podjetja sama uravnavala tisto, kar potrebujejo za svoje nemoteno delo. Spletni potovalni podjetji Airbnb ali Booking, na primer, sami postavljata pogoje – gost in gostitelj lahko ocenjujeta drug drugega. Če nastanitev ne bo dovolj dobra, bo prejela slabo oceno, enako bo z gostiteljem. V primeru ene in druge možnosti bo sistem poskrbel, da storitve bodisi kdo ne bo mogel koristiti bodisi da te nastanitve zaradi nepriljubljenosti obiskovalci ne bodo več izbirali. To je dober nadzorni sistem, ki ne potrebuje nikakršnih inšpekcij ali standardov. Vendar je treba vedeti, da je v Sloveniji tako rekoč nemogoče zakonito oddajati stanovanje prek tega, saj moraš upoštevati do 20 različnih predpisov, od katerih so si nekateri v nasprotju.
 

Opozarjate na oviranje blagovnih znamk.

Šarabon: V zadnjem času se kaže ogromno tendenc po tem, da bi jih bilo treba omejiti pri nekaterih izdelkih, ki jih država obravnava kot neželene – alkohol, tobačne izdelke ter sladko in slano hrano. Vsi si želimo zdravih ljudi, a na koncu se izkaže, da takšen pristop povzroči več problemov, kot da rezultatov. Naša raziskava kaže, da se škodljivih učinkov takšnih substanc zavedamo, a se kljub temu odločamo za njihovo uživanje. S kakšno pravico bi nam država to lahko omejevala?
 

Zavzemate se tudi za legalizacijo konoplje.

Šarabon: Ljudje bodo določeno stvar uporabljali, če jo bodo želeli, ne glede na to, ali je prepovedana. Vendar jo bodo pobrali z nereguliranega trga, kjer ni nobenega nadzora nad kakovostjo. Blagovne znamke se od drugih razlikujejo po svoji kakovosti, in če jim onemogočimo, da nastopajo kot znamke, izgubijo interes za vlaganje vanjo. To najbolj prizadene potrošnike.

Jež: Regulacija veliko bolj škoduje malemu človeku, ki poskuša vstopiti v posel, in zagonskim podjetjem kot korporacijam. Velike družbe brez težav proučijo pravne predpise, posamezniki pa niso pravno podkovani in nimajo časa proučevati več deset različnih predpisov. Z zmanjšanjem državnega vpliva na organizacijo gospodarskih aktivnosti, bi ljudem omogočili, da se lotijo posla.

Komentarji: