Tiskane izdaje
Ajdovščina - Odstotek mladih med 18. in 34. letom, ki še vedno živijo pri starših, uvršča Slovenijo na vrh držav EU. Rešitev stanovanjskega problema mladih je več, kot eno od alternativ pa se v zadnjem času pogosto omenjajo stanovanjske kooperative. Na prenos dobrih praks iz tujine na slovenska tla na tem področju še čakamo.
V Mladinskem svetu Ajdovščina, kjer se čedalje bolj ogrevajo za vzpostavitev stanovanjske zadruge oziroma kooperative, so pred dnevi svoje ideje tudi javno predstavili. Občina Ajdovščina je namreč pred dvema letoma kot ena prvih občin v Sloveniji sprejela strategijo za mlade, kjer so predvideni tudi ukrepi, ki bodo povečali dostopnost do stanovanj zanje. Analiza, ki jo je med pripravo strategije opravil Mladinski svet Ajdovščina (MSA), je potrdila, da se je družbeni položaj mladih v zadnjih letih poslabšal, da se je stopnja brezposelnosti med njimi povečala, da so vse pogostejše nestalne in manj kakovostne oblike zaposlovanja ter da se posledično povečuje finančna odvisnost od staršev, tudi pri reševanju stanovanjske stiske.
V MSA ugotavljajo, da ugodna posojila ali razpisi za neprofitna stanovanja za mlade niso rešitev. Rešitev vidijo prav v stanovanjskih zadrugah. Po besedah predsednice MSA Helene Harej so tovrstne zadruge v tujini že ustaljena praksa. Posamezniki se vanjo vključijo s ciljem, da si zagotovijo neprofitno najemniško stanovanje.
Brez občin in bank ne gre
Zadruge so običajno zasnovane tako, da njeni člani pridobijo gradbeno parcelo, posojilo in zgradijo večstanovanjski objekt, v katerega se vselijo. Posojilo se vrača iz najemnin, pri vsem skupaj pa je ključna tudi podpora občine. »Ta lahko pomaga s premostitvenim posojilom za pridobitev gradbenega dovoljenja, običajno nudi garancijo za bančno posojilo ter pomaga z ugodnimi zemljišči in oprostitvijo komunalnega prispevka,« našteva Harejeva. Med največjimi prednostmi stanovanjskih kooperativ za mlade omenja rešitev stanovanjskega problema za nedoločen čas, možnost pridobivanja subvencij, stabilno in v praksi za 15 do 20 odstotkov nižjo najemnino od tržne, možnost soodločanja stanovalcev, racionalno izrabo prostorov z veliko skupnimi prostori in posledično nižjimi stroški. »Na drugi strani so tudi slabosti, najem posojila, začetni vložek, zavedanje, da nepremičnina nikoli ne postane last posameznika, in sistem, ki v Sloveniji še vedno podpira lastniška stanovanja. Zato bo treba narediti miselni preskok.« Ajdovci nameravajo do poletja proučiti dobre prakse in možnosti za vzpostavitev tovrstne, do jeseni želijo zbrati skupino 15 do 20 članov, ki bi bili pripravljeni vstopiti v zadrugo.
Prvi primer dobre prakse pri nas propadel
Ajdovska iniciativa pa na Primorskem sploh ni prva, ki si prizadeva za vzpostavitev stanovanjske kooperative. Lilijana Brajlih, predstavnica Medgeneracijske stanovanjske kooperative Hribec.si, pravi, da je njihova kooperativa zrasla v okviru učnega socialnega podjetja kot ena od mnogih idej iskanja priložnosti na trgu dela. »Želeli smo, da ta iniciativa poveže neizkoriščene stanovanjske objekte, zapuščena kmetijska posestva ali se vključi v projekte gradnje novih stanovanjskih objektov oziroma sosesk. Po drugi strani bi tako oblikovali podjetje, zadrugo, da bi ustvarili tudi nova delovna mesta, ki bi jih dobili tisti, ki so kooperativo generirali.«
Svojo pobudo so prvič predstavili na festivalu socialnega podjetništva leta 2013, kjer jim je stanovanjski sklad novogoriške občine celo ponudil v najem nekdanjo šolo nad Čepovanom. A se je, kot pravi Brajlihova, zalomilo, ko bi morali začeti pripravljati pogodbo o najemu. »Zadeva se je začela politizirati, zato smo konec leta 2013 aktivnosti zamrznili. Primer dobre prakse, ki bi bil v Sloveniji prvi, se tako ni uresničil. A nam to ni vzelo elana in volje. Naša iniciativa je bila namreč uvrščena med prednostne projekte v regiji in na zadnji seji sveta severnoprimorske regije tudi potrjena. Kar ne pomeni, da že imamo denar, smo se pa o medgeneracijski stanovanjski kooperativi začeli pogovarjati«.
Poleg razvijanja stanovanjskih kooperativ v Mariboru so stanovanjsko kooperativo Tovarna, ki so jo zasnovali po vzoru Švice, pred časom že ustanovili v Novem mestu. Na prvi projekt gradnje stanovanj po besedah Blaža Habjana, koordinatorja delovne skupine za stanovanjsko politiko pri Mreži za prostor, še čakajo: »Želimo si, da stanovanjske kooperative pri nas ne bi bile alternativni model reševanja stanovanjskega vprašanja, temveč bi morale postati del sistema.«
Kup možnosti
Pri tem navaja, da kooperativam v Ženevi pri pridobivanju prostora pomaga sklad, ki odkupuje zemljišča in jih oddaja pod zelo ugodnimi pogoji v dolgoročen najem - že zato je taka naložba do 20 odstotkov cenejša kot pri tržni gradnji. Naslednja ugodnost je jamstvo države za posojilo: v Švici se daje do 70 odstotkov vrednosti. Kooperativa potrebuje 95 odstotkov sredstev za gradnjo, preostalih pet zagotovijo člani, stanovanja v kooperativah pa so pozneje upravičena celo do subvencij.
Jadranka Vesel, pionirka in ambasadorka socialne ekonomije v Sloveniji ter soustanoviteljica Razvojnega inštituta za socialno ekonomijo, pa opozarja, da so pri razvijanju stanovanjskih kooperativ v naši državi občine in banke zelo neaktivne. »Slovenija ima med 22.000 in 24.000 praznih stanovanj, ki jih verjetno ne bo imela komu prodati. Ta stanovanja se vsako leto degradirajo, zato se na tem področju ponuja kup možnosti. Na državo bi bilo treba bolj pritisniti. Ni namreč dovolj, da iniciative, ki nastajajo, samo vpišejo v svoje razvojne programe. Po drugi strani je treba priznati tudi, da je vlada prva, ki je odprla vrata razpravi o razvijanju kooperativ v državi. Tako imamo verjetno tudi kakšno priložnost za ustanovitev stanovanjskih kooperativ več.« Pri tem opozarja, da v Sloveniji praktično nimamo banke, ki bi poslovala pod drugačnim principom, kot je maksimizacija profita. V Italiji, Franciji, Španiji ter na Češkem in Poljskem banke, ki so delovanju kooperativ oziroma zadrug naklonjene, po njenih navedbah obstajajo.
Odstopanja niso mogoča
V bankah zatrjujejo, da se zavedajo položaja mladih, a ker delujejo v skladu z zakonodajo, odstopanja niso mogoča. V Novi KBM pravijo, da se zaenkrat še niso imeli povpraševanja za najem posojil za nastanek stanovanjskih kooperativ, da pa mladi, zaposleni za določen čas, pri njih lahko najamejo kredit za čas trajanja njihove zaposlitvene pogodbe. »Vsak primer se obravnava individualno, pri čemer strmimo k temu, da v okviru kreditojemalčevih želja in zmožnostih najdemo najboljšo rešitev. Ob odobritvi predlagamo vključevanje partnerjev, staršev, ob spremembi zaposlitvenega statusa pa obstaja možnost prevzema kredita. Glede na delež mladih kreditojemalcev (starih do 32 let), ki znaša okrog dvajset odstotkov vseh kreditojemalcev, menimo, da znamo prisluhniti tudi njim,« pravi izvršilni direktor uprave banke za področje poslovne mreže Aleksander Batič.
Tudi v Banki Koper po besedah Laure Brec Frančeškin za zdaj ni bilo povpraševanja na področju financiranja stanovanjskih kooperativ, so pa med kreditojemalci, ki jih obravnavajo vsak dan, tudi mlade družine brez redne zaposlitve. »Pri tem naj poudarimo, da zaposlitev za določen čas ni razlog za zavrnitev stanovanjskega kredita. Seveda je banka v takih primerih bolj previdna in zahteva morebitna dodatna zavarovanja.« Mladim brez redne zaposlitve v Sberbank omogočajo najem kredita le ob poroštvu kreditno sposobne osebe, ki je zaposlena za nedoločen čas. A dopuščajo tudi izjeme. Zdravniki ali zobozdravniki, zaposleni za določen čas, lahko najamejo posojilo samostojno oziroma brez porokov.
