Po pogajanjih, v katerih sta aktivno sodelovala GIZ Kranjska klobasa in ministrstvo za kmetijstvo in okolje, je uspelo doseči dogovor, po katerem bo Slovenija kranjsko klobaso lahko zaščitila na ravni EU brez pogojevanja Avstrije. Avstrija bo lahko še naprej uporabljala tradicionalne nazive za naslednje tipe klobas "Käsekrainer", "Schweinskrainer","Osterkrainer" in "Bauernkrainer". Za slednje je GIZ Kranjska klobasa ocenil, da ni nevarnosti, da bi potrošniki te proizvode zamenjevali za kranjsko klobaso.
Za uporabo imena »Krainer« pa je bil dosežen dogovor, da se v Avstriji samostojno ne sme več uporabljati pri proizvodnji mesnih izdelkov. Poleg tega je pomembno tudi, da se navedena imena ne smejo prevajati v druge jezike, za zaščitno ime kranjska klobasa pa take omejitve ne bo. S tem je zagotovljeno, da se avstrijski proizvod "Käsekrainer" v Sloveniji ne more prodajati pod nazivom »kranjska klobasa s sirom«, kar bi lahko zavedlo potrošnika. Nasprotno pa bodo naši proizvajalci imeli možnost ime kranjska klobasa prevajati v vse jezike, vključno tudi v »Krainer wurst« v nemško govorečih državah.
Poleg tega je prednost doseženega predhodnega dogovora, da se s tem bistveno skrajšuje postopek registracije kranjske klobase pri evropski komisiji. Sprejete rešitve predstavljajo tudi model za reševanje morebitnih ugovorov drugih zainteresiranih strani.Postopek zaščite Kranjske klobase sega v leto 2005, ko je pobudo za zaščito kranjske klobase z geografsko označbo na nacionalni ravni GIZ Kranjska klobasa. Ministrstvo je že januarja 2008 dodelilo prehodno zaščito na nacionalni ravni. Marca 2009 je ministrstvo vlogo za kranjsko klobaso posredovalo v presojo evropski komisiji, ki je predlog registracije objavila v uradnem listu EU dne 18. februarja letos. V skladu s predpisanim postopkom imajo druge države čas, da v roku šestih mesecev od dneva objave, utemeljeno ugovarjajo na objavljeno vlogo. In Avstrija je.