Ljubljana - Z novimi občinskimi prostorskimi načrti se v Sloveniji napoveduje nov val izgube kmetijskih zemljišč. Kot smo pisali včeraj, so občine pokazale precej apetita po spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč v zazidljiva. To vzbuja skrb, ker je Slovenija že zdaj na dnu lestvice Evropske unije po deležu obdelovalnih površin in daleč od želene stopnje samopreskrbe. Strokovnjaki zato že nekaj časa opozarjajo, da bi moralo biti varovanje kmetijskih površin prednostna naloga ne le ministrstva za kmetijstvo, temveč celotne vlade.
V Sloveniji kmetijske površine predstavljajo slabo četrtino ozemlja države, obdelovalne površine pa le dobrih osem odstotkov, s čimer se uvrščamo na samo dno lestvice držav Evropske unije. Povprečje sedemindvajseterice je namreč 40-odstotni delež kmetijskih in 24-odstotni delež obdelovalnih površin.
V praksi to pomeni, da imamo v Sloveniji približno 500.000 hektarov kmetijskih površin, od tega 170.000 obdelovalnih. Na prebivalca imamo le še dobrih 800 kvadratnih metrov obdelovalnih zemljišč, za zagotovitev potrebne količine hrane za prebivalstvo pa bi jih potrebovali bistveno več - po nekaterih ocenah 2000 kvadratnih metrov, po drugih celo 3000.
Argument kapitala ne sme prevladati
»Uničenje kmetijskih zemljišč s pozidavo ali gradnjo prometnic pomeni trajno uničenje vseh njihovih proizvodnih funkcij,« so v javnem pozivu proti pozidavi kmetijskih zemljišč spomladi zapisali strokovnjaki biotehniške fakultete. Politike so pozvali k čimprejšnjemu sprejetju zakonodaje, ki bo omogočila učinkovito zaščito kmetijskih zemljišč. »Argument kapitala, da je treba novo sosesko postaviti na obrobju obstoječe poselitve, zato da je gradnja cenejša, je treba soočiti s tem, da bo morda že naša generacija, vsekakor pa generacije za nami, morala za uvoženo hrano plačevati veliko več, kot bi plačala za doma pridelano,« so opozorili na pogosto nerazumne želje občin in županov, ki edini kazalnik razvoja lokalnih skupnosti vidijo v novih stanovanjskih soseskah, trgovskih centrih in obrtnih conah.
Branko Ravnik, direktor direktorata za kmetijstvo na ministrstvu za kmetijstvo, je povedal, da je njihov prvi cilj ustaviti trend spreminjanja namenske rabe najboljših kmetijskih zemljišč. To naj bi dosegli z izboljšanjem normativne ureditve in doslednim spoštovanjem pravil pri obravnavi predlogov občin za spremembe namembnosti.
Na normativni ravni tako pripravljajo novelo zakona o kmetijskih zemljiščih. »Z njo hočemo urediti vprašanje odgovornosti do obdelave kmetijskih zemljišč, opredeljevanje najboljših in drugih kmetijskih zemljišč, vzpostaviti je treba nov register najboljših kmetijskih zemljišč. Prostor je treba tako načrtovati, da ni posegov v najboljša kmetijska zemljišča - ti so mogoči le, ko ni druge možnosti,« je pojasnil Ravnik. Pomembna novost v načrtovanju je tudi uvedba finančnega nadomestila za izgubljeno kmetijsko zemljišče. S tem bi se nekako vrnilo nadomestilo, ki je bilo izgubljeno s spremembo zakona o graditvi objektov leta 2003; to je bila po mnenju stroke velika napaka, saj so zaslužki s spreminjanjem namembnosti poleteli v nebo.
Novela šele leta 2011
A zakonodaja se spreminja veliko počasneje, kot bi si želeli. Osnutek novele je bil v javni razpravi že lani poleti, takratni minister Milan Pogačnik pa je napovedoval, da bo vlada predlog sprememb zakona o kmetijskih zemljiščih obravnavala novembra. A se to ni zgodilo. Po Ravnikovih besedah se zdaj z zakonom ukvarja skupina strokovnjakov, ki daje zadnje pripombe, vlada pa naj bi ga obravnavala oktobra. Kar pomeni, da bo v državnem zboru šele prihodnje leto.
Ideja tega zakona je tudi vzpostaviti dobro gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči, je dodal Ravnik. A kako to doseči, če bo kmetijstvo z nizkimi odkupnimi cenami ostalo neprivlačno v primerjavi z možnostjo hitrega zaslužka po spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč v stavbna?
»To je res velika ovira. Tržni delež slovenskih proizvodov pada, naša zunanja trgovinska bilanca se poslabšuje, vsako leto uvažamo več hrane. V zvezi s tem je treba spodbujati zavedanje o kakovosti domačih proizvodov, saj je večina pridelanih po nadstandardnih tehnologijah, vzpostaviti verige, v kateri se bo izboljšala pogajalska pozicija kmetov, spodbujati neposredno prodajo ter povečati konkurenčnost in produktivnost kmetij z zaokroževanjem posesti, izboljšanjem izobrazbene strukture, prenosom na mlajše generacije in spodbujanjem investicij,« je naštel Ravnik.
Iz tiskane izdaje Dela (tretji del preminjanja kmetijskih zemljišč v zazidljiva bomo objavili v prihodnjih dneh).