Slovenija na dobri poti do enakosti žensk in moških

Za Slovenijo velja trend rahlega naraščanja enakosti spolov, vendar na polno enakost lahko računamo šele čez 80 let.

Objavljeno
02. julij 2015 15.37
Sonja Kolarič
Sonja Kolarič
Bruselj - Podatki evropskega inštituta za enakost spolov kažejo, da smo v Evropski uniji šele na dobre pol poti do polne enakosti žensk in moških. Za Slovenijo velja trend rahlega naraščanja enakosti spolov, vendar na polno enakost s takim tempom lahko računamo šele čez 80 let.

Indeks je prilagojen politikam državam Evropske unije in meri vrzeli med ženskami in moškimi na šestih področjih - delo, denar, znanje, čas, moč, zdravje, ter dveh satelitskih področjih - intersekcijske neenakosti in nasilje nad ženskami.

Zaznaven, a premajhen napredek

Rezultati indeksa enakosti spolov kažejo na zaznaven, vendar premajhen napredek med letoma 2005 in 2012. S povprečno vrednostjo 52,9 od 100 v letu 2012 (51,3 leta 2005) smo zgolj na dobre pol poti do enakosti žensk in moških v Evropski uniji. Slovenija se z indeksom 57,3 (52,7 leta 2005) uvršča nekoliko nad evropsko povprečje. Največji napredek je bil narejen na področju moči, torej večje zastopanosti žensk v politiki in gospodarstvu. Vendar pa s takim trendom, brez nadaljnjih ukrepov, na polno enakost lahko računamo šele čez približno 80 let.

Slovenija nad evropskim povprečjem


Slovenija po izboljšanju indeksa sodi med relativno uspešne države. Na okrogli mizi o trendih in pomenu indeksa na ravni Evropske unije in nacionalnih ravneh je, skupaj z visokimi predstavnicami in predstavniki Nemčije, Italije in Cipra, sodelovala tudi državna sekretarka MDDSZ Martina Vuk, ki je poudarila, da je indeks enakosti spolov pomemben prikaz stanja in dragocen instrument za oblikovanje in izvajanje usmerjenih ukrepov in politik enakosti spolov, s katerimi bomo prispevali h kvaliteti življenja žensk in moških ter uspešnejši družbi. Zato moramo po njenem mnenju ohraniti in okrepiti javne službe kot temeljno osnovo za participacijo žensk na trgu dela, v javnem življenju in na položajih odločanja. Sprejeti moramo ukrepe za enakovredno delitev skrbi za otroke in gospodinjskega dela ter sprejeti kvote za vrhove gospodarskih družb. Po sekreterkinem mnenju bo potrebno okrepiti tudi ozaveščanje, izobraževanje, usposabljanje na področju enakosti spolov in postopoma povečevati tudi sredstva za omenjene ukrepe.

Najbolj enakopravni na Švedskem


Največji indeks enakosti med spoloma so zabeležili na Švedskem in sicer 74,2, je pa ta indeks nekoliko nižji, kot leta 2010, ko je znašal 74,4. Švedom sledijo Finci, ki za vodilnimi zaostajajo za indeks 1,5. Na tretjem mestu je Danska z indeksom 70,9. Najmanj enakopravnosti sta spola deležna na Slovaškem (36,5) in v Romuniji (33,7).