Tiskane izdaje
Bruselj – V evrski skupini sicer zavračajo ugibanja o razpravah o finančni pomoči Sloveniji, a položaj njenih javnih financ, gospodarstva in bank bo ena od tem zasedanja finančnih ministrov denarne unije.
Vprašanje, ali se bo Sloveniji uspelo obdržati nad vodo brez rešilnega svežnja, ki bi v zameno zahteval stroge varčevalno-reformne ukrepe, je zaznamovalo zadnji mesec dni. Tudi po uspešni, a dragi dolarski zadolžitvi se ugibanja o tem niso končala, čeprav uradno velja, da bi se Slovenija še lahko rešila sama. Finančni minister Uroš Čufer bo kolegom iz evrskih držav jutri predstavil zadnje načrte slovenske vlade. Največ zanimanja je za položaj bank v državni lasti, ki veljajo za jedro težav.
Uradno bodo Slovenijo obravnavali v okviru razprav o makroekonomskih neravnotežjih. Slovenija in Španija (države v rešilnih svežnjih so obravnavane posebej) sta edini članici, v katerih je komisija ugotovila čezmerna neravnotežja. Povezana so s prezadolženostjo podjetij, orjaškimi slabimi terjatvami v bankah, proračunskimi luknjami. Poleg tega opozarjajo na državno lastništvo podjetij kot eno ključnih težav. Tudi reformi pokojninskega sistema in trga dela sta menda pomanjkljivi. Pri odpravljanju neravnotežij je Španija pred Slovenijo.
Komisija se bo o Sloveniji izrekla 29. maja. Če bo mnenje negativno, bo Slovenija dobila konkretne naloge in časovni načrt za njihovo uresničevanje. Če bi se enaka gibanja nadaljevala, bi bila kazen zanjo v skrajnem primeru lahko 0,1 odstotka BDP. Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn je prejšnji teden povedal, da od Slovenije pričakujejo konkretne, prepričljive in verodostojne reformne in stabilizacijske načrte. O vsebini konkretnih predlogov se še ne izrekajo.
Ena od težav Slovenije je prevelik javnofinančni primanjkljaj, ki je krepko nad triodstotno maastrichtsko mejo in bo letos med večjimi v denarni uniji. Ljubljana si sicer obeta, da ji bo Bruselj podaljšal roke za njegovo uskladitev z zahtevami, toda po Rehnovih napovedih je odločitev odvisna od sprejetih reform. Španija in Francija sicer lahko pričakujeta podaljšanje roka, a obe veliki članici območja evra se bosta morali v zameno zavezati reformam.
Sicer naj na zasedanju evrske skupine ne bi bilo večjih zapletov. Grčiji naj bi odobrili naslednji obrok iz programa pomoči v višini 7,5 milijarde evrov. Tudi Ciper naj bi dobil prvo posojilo v višini treh milijard. V evrski skupini glede tega ne pričakujejo nobenih zapletov. Ko se bodo v torek zbrali še finančni ministri vseh 27 članic EU, naj bi se lotili predvsem ukrepov proti davčnim utajam. Luksemburg in Avstrija, ki sta doslej blokirala zaostrovanje evropske zakonodaje, naj bi privolila v izmenjavo podatkov o obrestih na bančnih računih.
