Slovenija od danes znova izvaja schengen

Sekretar Boštjan Šefic meni, da je zaradi novih razmer realno pričakovati več kot 500 prosilcev za azil.

Š. P., STA, Pi. K.
Wed, 09.03.2016, 09:12; spremenjen: 18:01

99.187 prebežnikov, 518 prošenj za azil, 13 podeljenih zaščit

Prošnje za priznanje mednarodne zaščite je od 17. septembra lani do vključno torka podalo 518 oseb. Med njimi je 178 državljanov Afganistana, 95 državljanov Sirije, 83 državljanov Iraka, 62 državljanov Irana, 27 državljanov Pakistana, 20 državljanov Kosova, 16 državljanov Maroka, osem državljanov Alžirije, po štirje državljani Nigerije, Srbije in Tunizije, po trije državljani Albanije in Egipta, po dva državljana Gruzije, Kube in Turčije ter po en državljan Bangladeša, BiH, Kameruna in Nigra. Eden od prosilcev pa je bil brez državljanstva.

Do 6. marca so po navedbah notranjega ministrstva rešili 129 prošenj. V 60 zadevah so postopek ustavili zaradi samovoljne zapustitve azilnega doma, v devetih zadevah so postopek ustavili zaradi izrecnega umika prošnje, v 35 zadevah so prošnjo zavrnili kot očitno neutemeljeno, v dveh zadevah pa so prošnjo zavrnili kot neutemeljeno v rednem postopku. V 10 primerih so izdali sklep o zavrženju prošnje.

V 10 primerih so prosilcem priznali status begunca, in sicer petim državljanom Irana, dvema državljanoma Sirije in trem državljanom Iraka. V treh primerih so prosilcem priznali subsidiarno obliko zaščite, in sicer dvema državljanoma Afganistana in državljanu Sirije.

V Sloveniji je trenutno 34 mladoletnikov brez spremstva - prosilcev za mednarodno zaščito, in sicer 11 v kriznih centrih in 23 v azilnem domu, so za STA pojasnili na ministrstvu.

Zadnja skupina 253 migrantov je v Slovenijo prispela v soboto, novih namreč v zadnjih treh dneh ni bilo k nam. Skupaj je v marcu v Slovenijo prišlo 1607 prebežnikov, skupaj pa v letošnjem letu 99.187.

Danes ob 12. uri v sprejemnih centrih ni bilo migrantov, v namestitvenih pa jih je bilo 154, od tega 84 v centru za tujce, 68 v vojašnici na Vrhniki in dva v Šentilju.

Ljubljana − Slovenija tako na meji s Hrvaško od danes ponovno v celoti izvaja schengenska pravila, kar pomeni, da od polnoči veljajo omejitve pri vstopu tujcev v državo.

V Slovenijo bodo tako v Slovenijo lahko vstopili le še tujci, ki izpolnjujejo pogoje za vstop v državo, osebe, ki izrazijo namero vložiti prošnjo za mednarodno zaščito v Sloveniji, ter posamezniki, pri katerih se bo na podlagi individualne obravnave dovolil vstop iz humanitarnih razlogov.

Slovenska policija tako ne bo več izvajala določb skupne izjave s sestanka v Zagrebu, o čemer je slovenska policija že obvestila policije držav na zahodnobalkanski poti. Po tej poti sicer migracij na način, kot so potekale doslej, po zagotovilih ministrstva za notranje zadeve ne bo več.

Vrh EU je namreč v ponedeljek s Turčijo dosegel dogovor, ki med drugim predvideva, da bo Turčija sprejemala vse nezakonite migrante iz Grčije, EU pa bo za vsakega vrnjenega Sirca iz Turčije neposredno preselila enega sirskega begunca. Obenem so države članice na vrhu jasno sporočile, da se balkanska pot za vse nezakonite migrante zdaj končuje, ter podprle načrt za obnovo schengenskega sistema.

Tudi Hrvaška je danes uvedla schengenska pravila na meji s Srbijo tudi za begunce, kar pomeni, da bodo v državo lahko vstopile le osebe z veljavnimi vizumi in potnimi listi, je potrdil hrvaški minister za notranje zadeve Vlaho Orepić. Poudaril je, da bo Hrvaška izvajala schengenski pravni red, čeprav je šele v postopku za vstop v schengensko območje. Dodal je tudi, da na vzhodni hrvaški meji ne bo nobenih izrednih ukrepov.

Šefic: Realno je pričakovati več kot 500 prosilcev za azil

Po odločitvi vrha EU za ukinitev tako imenovane balkanske poti ne gre izključiti porasta ilegalnih migracij, je danes v izjavi za novinarje dejal državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic. Zato je po njegovih besedah poostren nadzor na schengenski meji.

Šefic je dejal, da je razvoj dogodkov le dan po dogovoru vrha v Bruslju težko ocenjevati. Novi položaj v zvezi z migracijami bo v prihodnjih dneh temeljito ocenila operativna skupina, na tej podlagi pa se bodo odločili, kako z obstoječimi nastanitvenimi zmogljivostmi v migracijskem valu, katere bodo zaprli in kdaj, sprejemali organizacijske ukrepe in ukrepe glede začasnih tehničnih ovir na meji.

»Nobena odločitev ne bo prenagljena,« poudarja Šefic in dodaja, da bodo aktivnosti prilagodili dejstvu, da trenutno spontanih migracij ni. Ilegalnih migracij sicer ne gre izključevati, zato na meji za zdaj ostaja poostren nadzor. Število pripadnikov Slovenske vojske, ki na meji pomagajo policijskim enotam, bodo sicer prilagajali glede na razmere.

Po mnenju Šefica lahko pričakujemo tudi večje število prošenj za azil, zaradi česar je že bila aktivirana druga faza kontingentnega načrta. Če bo prosilcev za mednarodno zaščito več kot 500, kar je realno pričakovati, bo aktivirana še tretja faza. Koliko od teh jih bo hotelo ostati v Sloveniji, je po njegovih besedah težko napovedovati.

Tretja faza kontingentnega načrta, ko bi bile nastanitvene kapacitete zapolnjene tako v azilnem domu, integracijskih hišah, Centru za tujce v Postojni kot tudi v začasnih nastanitvenih kapacitetah notranjega ministrstva in policije, predvideva iskanje začasnih nastanitvenih kapacitet za nujne primere.

V takšnem primeru se aktivira pomoč v okviru zmogljivosti vseh ministrstev in ostalih državnih organov. Kot je med drugim navedeno v načrtu, se v tem primeru zagotovi dodatne kadre in dodatna finančna sredstva ter dnevno prisotnost strokovnih javnih uslužbencev. Trenutno je v Sloveniji sicer 362 prosilcev za mednarodno zaščito.

O premestitvi migrantov bo po Šefičevih besedah več znanega v prihodnjih dneh. Prve premestitve bi se, tako Šefic, sicer lahko začele izvajati že aprila. »Če bo v prvi skupini 40, 50 oseb, je mogoče postopno prevzemati po 10, 15 ljudi, odvisno od razmer. Verjamem, da bo prva skupina čim prej relocirana,« je poudaril.

Državni sekretar je sicer pojasnjeval tudi izvajanje schengna. Po njegovih besedah je Slovenija zdaj na meji spet začela izvajati schengenski zakonik, kot ga je vrsto let pred migracijsko krizo. V Slovenijo tako lahko vstopajo vsi, ki imajo ustrezne dokumente in izpolnjujejo vse pogoje za to.

V Slovenijo še vedno lahko vstopajo tudi posamezne osebe iz humanitarnih razlogov ter vsi, ki pridejo do Slovenije in zaprosijo za mednarodno zaščito. Obravnava se jih na individualni ravni, je pojasnil Šefic in dodal: »Če bo tem osebam dodeljena mednarodna zaščita, bodo v Sloveniji lahko ostali, sicer so postopki znani.«

Cerar: Slovenija spet polno uveljavlja schengenska pravila na meji s Hrvaško

»Slovenija je bila vseskozi odgovorna članica schengna,« je zatrdil predsednik vlade. Po njegovih besedah smo schengenska pravila na meji z južno sosedo uveljavljali že do zdaj, vendar smo dopustili več humanitarnih prehodov, zdaj pa »teh iregularnih migracij ne sme biti več«.

Zatrdil je še, da bo Evropa še vedno ostala odprta za tiste prosilce za azil, ki imajo za to utemeljene razloge, bodo pa morali opraviti ustrezne pravne postopke.

Že v torek je premier Miro Cerar pojasnil, da je namen ponovne vzpostavitve schengna preprečitev dvigovanja meja znotraj tega območja. Kdaj bo Slovenija odstranila ograjo na meji, pa po njegovih besedah še ni mogoče napovedati.

Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je danes ob vladnem obisku v Mariboru napovedala, da bo vlada na četrtkovi seji obravnavala gradivo glede premestitve beguncev iz Grčije in Italije ter njihove namestitve v Sloveniji. Kot je pojasnila, se bodo begunci nameščali skladno z kontingentnim načrtom, tako da je v tem trenutku še prezgodaj govoriti, kje bodo nameščeni.

Prihod prvih prosilcev za azil pričakuje v prihodnjih mesecih. Prihajali bodo postopoma, vsak mesec določena kvota, najprej bodo nastanjeni v azilnem domu, nato pa naprej v skladu z postopki po predpisih, je dejala ministrica.

Evropske države so se lani jeseni zavezale k premestitvi 160.000 beguncev iz Grčije in Italije v dveh letih. Doslej so jih premestile okoli 660. Slovenija za zdaj pri premestitvi ni sodelovala, po načrtu pa naj bi sprejela 863 beguncev, v prvi fazi 572.

Prijavi sovražni govor