Slovenija še vedno ni uredila financiranja političnih strank

Ljubljana – Skupina držav proti korupciji pri Svetu Evrope (Greco) je spet ugotovila, da Slovenija še vedno ni uredila financiranja političnih strank in volilnih kampanj v skladu s priporočili. Država je dobila dodatni rok – do marca – za upoštevanje priporočil.

Čeprav so nam na ministrstvu za pravosodje in javno upravo zagotovili, da so v pripravi spremembe in dopolnitve zakona o volilni in referendumski kampanji, ki bodo omogočile večjo transparentnost, pa očitno ni tako. Tudi zagotovila ministrstva za notranje zadeve, da so spremembe zakona o financiranju političnih strank v koalicijskem usklajevanju, ne držijo.

Na decembrskem zasedanju Greca je morala Slovenija poročati o izpolnjevanju priporočil, »pri čemer na področju transparentnosti financiranja političnih strank o napredku ni mogla poročati. Vlada oziroma resorna ministrstva namreč v času od sprejetja zadnjega poročila 16. maja 2012, ko je Greco Slovenijo označil kot globalno nezadovoljivo na področju izpolnjevanja priporočil v zvezi s to temo ter začel izvajati predvidene ukrepe, ni pripravila nobenega zakonodajnega predloga v zvezi s financiranjem rednega delovanja političnih strank, medtem ko napredka v smislu sprejetja predloga zakona na področju financiranja volilnih in referendumskih kampanj prav tako ni,« je sporočila predstavnica Komisije za preprečevanje korupcije Vita Habjan, ki je predstavila slovensko poročilo. Tako je mogoče pričakovati dodatne ukrepe, ki jih bo Greco uporabil proti Sloveniji, predvidevajo pa tudi obisk na najvišji ravni in obravnavo na statutarni komisiji.

Slovenija ni upoštevala nobenega priporočila

V tretjem ocenjevalnem obdobju leta 2007 je Greco pri pregledu zakonodaje, ki ureja financiranje političnih strank, ugotovil, da v letnih poročilih političnih strank ni dovolj informacij o njihovih virih financiranja in vrstah stroškov. Stroški kampanj večkrat ne ustrezajo dejanskim stroškom oglaševanja. Zakon o političnih strankah ne ureja vprašanja posojil. Zakonodaja tudi ne nadzoruje dovolj različnih subjektov, povezanih s stranko, ki nimajo statusa lastne pravne osebe, pa tudi ne društev in združenj zunaj strankarske organiziranosti, ki pa aktivno delujejo v volilnih kampanjah. Volilne kampanje, ki se začnejo prej kot predpisanih 30 dni pred dnevom volitev, niso sankcionirane in niso zajete v finančnem poročilu o kampanji. Strankam, ki so pridobile sredstva od nedovoljenega vira ali so prejele višje donacije, kot dovoljuje zakon, se denar ne zaseže, lahko pa so kaznovane le za prekršek. Največji politični donatorji pridobivajo pomembnejše posle prek javnih naročil v podjetjih v državni lasti.

Politične stranke skrivajo denar

Pahorjeva vlada je pripravila osnutek sprememb zakona o političnih strankah, vendar ga ni nikoli obravnavala. Komisija za preprečevanje korupcije je tedaj ocenila, da bi predvidene spremembe ustvarile le nove možnosti za financiranje. Posojila, ki se ne bi štela za financiranje strank, bi zaradi morebitnih ugodnejših pogojev pomenila nov način (prikritega) financiranja. Tudi rešitev o delni anonimnosti donacij političnim strankam za volilno kampanjo ne bi prispevala k transparentnosti.

Predlagano je tudi bilo, da bi bile pravne osebe dolžne objaviti podatke ne glede na višino prispevka za volilno kampanjo, fizične osebe pa le, če bi višina prispevka presegala trikratno povprečno bruto mesečno plačo, čeprav bi lahko v skupnem znesku vseh donacij ista fizična oseba donirala milijonov evrov.

Vlada ne prevaja Grecovih poročil

Na zasedanju Greca so opozorili tudi na obveznost držav, da čim prej zagotovijo objavo poročil in prevode v nacionalne jezike, saj tako postanejo dostopna javnosti. Slovenija nobenega od obeh poročil Greca o izpolnjevanju priporočil, sprejetih v tretjem ocenjevalnem krogu, katerega temi sta inkriminacija ter transparentnost financiranja političnih strank, ni prevedla v slovenski jezik. Prav tako Greco še vedno čaka, da bo vlada na seji obravnavala prvo poročilo, sprejeto v četrtem ocenjevalnem krogu v zvezi s preprečevanjem korupcije v razmerju do poslancev, sodnikov in tožilcev. Poročilo je bilo sprejeto 19. oktobra v Strasbourgu, vladi pa ga je komisija posredovala 26. oktobra 2012. Po obravnavi na vladni seji in dovoljenju vlade za objavo ga bo namreč Greco objavil na svojih spletnih straneh, takrat pa ga bo smela objaviti tudi Komisija za preprečevanje korupcije.