Tiskane izdaje
Slovenija se je namreč odločila, da na oktobrski razpis evropske komisije starta s programi na področju zraka; ta je, kot je znano, najbolj onesnažen v Zasavju, območju, kjer ti programi tudi najbolj zamujajo.
Projekt je zahteven, meni Jože Jurša, vodja oddelka za podnebne spremembe na okoljskem ministrstvu (MKO), zato ga MKO že intenzivno pripravlja, vanj se bodo morale zelo hitro vključiti tudi tri zasavske občine, ki imajo slovenske rekorde v preseganju mejnih vrednosti prašnih delcev PM 10.
Država resno računa na evropski denar
Pred dnevi so se predstavniki občin na temo projekta Life že sestali z okoljskim ministrom Dejanom Židanom. Država na evropski denar iz Lifa resno računa, saj je mogoče projekte, ki jim ne uspe na prvem razpisu, prenesti na prihodnjega.
Slovenija je pred evropsko komisijo, dodaja Dejan Židan, ne glede na to, da so projekti v sklopu Lifa v prvi vrsti namenjeni spodbujanju nacionalnih okoljskih tegob, uspešno zagovarjala »lokalni« zasavski projekt. V finančni perspektivi 2014−2020 je za program Life v EU na voljo približno 3,5 milijarde evrov.
Datum lokalnih volitev 5. oktober zasavski kandidaturi za ta sredstva sicer ne gre na roko. Zaradi zaprtja načrtovane finančne konstrukcije projekta bi morali občinski sveti programe sprejemati na začetku oktobra, a jih najverjetneje zasavski občinski sveti na mizo ne bodo dobili prej kot v − novem sklicu.
Čistejši zrak v razmeroma kratkem času
Odločitev Židanovega ministrstva, da Slovenija za evropski denar za varovanje okolja tokrat kandidira na področju kakovosti zraka, konkretno prav za območje Zasavja, povečuje možnosti za čistejši zrak v regiji v zmeroma kratkem času. V Sloveniji je sicer še šest območij degradiranih s PM10, vsa bi za ukrepe za izboljšanje potrebovala okrog 400 milijonov evrov; samo zasavski ukrepi so ocenjeni na 70 milijonov.
Dodatne finančne spodbude pomenijo tudi hitrejše izvajanje ukrepov za izboljšanje zraka na območju Zasavja. Poleg predvidenih državnih spodbud iz programa v višini nad 17 milijonov evrov naj bi iz evropskega proračuna Zasavje dobilo še šest milijonov. Preostali delež lastnih sredstev v višini štirih milijonov v predvidoma petih letih po dostopnih podatkih predvideva različne vire, deloma tudi iz občinskih proračunov.
Po tistem, ko so decembra 2013 trboveljski, hrastniški in zagorski občinski sveti potrdili odloke o načrtih kakovosti zraka, je že kazalo, da bodo zaradi predvidenih stroškov za izvedbo programi ukrepov le mrtva črka na papirju. A po dostopnih podatkih bodo v perspektivi 2014−2020 dodatne spodbude za učinkovito rabo energije, za obnovljive vire energije ter za trajnostno mobilnost mogoče tudi iz podnebnega sklada in iz kohezijskih sredstev.
Ker usklajevanja za ta sredstva na državni ravni še potekajo, zasavski programi ukrepov za izboljšanje zraka zamujajo; vlada jih niti v osmih mesecih še ni potrdila. Jože Jurša trdi, da so usklajevanja potrebna, če naj bodo ukrepi tudi del dokončne verzije partnerskega sporazuma in operativnega programa evropske kohezijske politike.
Med ključnimi ukrepi za zmanjšanje PM10 v Zasavju sta gradnji daljinskega ogrevanja iz Termoelektrarne Trbovlje in nova prometnica Hrastnik - Zidani Most. Toda odločitev mora v obeh primerih sprejeti država, ki bo morala tudi predvideti, kaj z daljinskim ogrevanjem v primeru neuspešne prodaje oziroma zaprtja TET.
