Slovenija z reformami hiti prepočasi

Kljub visoki gospodarski rasti mora država narediti veliko več, da bo res postala trdna.
Objavljeno
24. maj 2018 06.00
Posodobljeno
23. maj 2018 21.46
V evropski komisiji Jeana-Clauda Junckerja opozarjajo na negotovosti glede prihodnje zdravstvene in dolgotrajne oskrbe, predvsem z vidika stroškovne učinkovitosti, dostopnosti in kakovosti. FOTO: AFP
Bruselj – Da bo Slovenija v težkih letih kos položaju in da bo imela trdnejše gospodarske temelje, se mora po oceni evropske komisije temeljiteje lotiti strukturnih reform in urejanja javnofinančnega položaja.

Evropska komisija opozarja na negotovosti glede prihodnje zdravstvene in dolgotrajne oskrbe, predvsem z vidika stroškovne učinkovitosti, dostopnosti in kakovosti. Na pokojninskem področju pogrešajo akcijski načrt. Izziva ostajata prehitro upokojevanje in dolgoročna vzdržnost pokojninskega sistema. Opozarjajo tudi, da se je tveganje revščine in socialne izključenosti sicer zmanjšalo, a ostaja višje od povprečja v EU. Na trgu dela opažajo pomanjkanje delavcev v več poklicih. Je pa delež zaposlenosti in dejavnosti starejših med najnižjimi v EU. V strategiji aktivnega staranja pogrešajo konkretne načrte.

Pri financiranju podjetij opažajo odvisnost od bančnega financiranja, zato tudi predlagajo razvoj alternativnih opcij. To da še posebno velja za hitro rastoča inovativna podjetja, ki jih v Sloveniji ni veliko in nimajo dovolj velike podpore za rast. »Inovativna podjetja bi tudi imela koristi od učinkovitejšega javnega raziskovanja, ki ga ovirajo težave pri privabljanju domačih in tujih talentov in tudi pomanjkanje financiranja, ki bi temeljilo na dosežkih,« še pišejo v Bruslju. Opozarjajo na visoko raven administrativnih in regulativnih bremen v državi.
 

Velika ovira še vedno birokracija


»Birokracija je ena glavnih ovir za poslovanje v Sloveniji,« ugotavljajo analitiki evropske komisije. Davčni postopki da so nejasni in zapleteni. Velik del načrtov za zmanjšanje administrativnih bremen se še ne izvaja. Ugotavljajo, da so učinkovita javna naročila ključna za nadzor stroškov in izboljšanje kakovosti zdravstvenega sektorja. Opozarjajo, da so javna naročila v Sloveniji nasploh neučinkovita in pomanjkljivo transparentna. Tudi konkurenčnost med ponudniki je majhna. Profesionalizacija vpletenih v javna naročila da je nizka in varovalk pred korupcijo je le nekaj.

Neodvisnost revizijske komisije je v očeh Bruslja majhna. Pričakujejo več protikorupcijskih reform. Po ugotovitvah evropske komisije je tudi delež državnega lastništva v gospodarstvu še vedno velik, načrti za privatizacijo se izpolnjujejo počasi. Napredek privatizacije bi dolgoročno povečal zmožnost preživetja podjetij in zmanjšal tveganja za javne finance. Čeprav so javne finance v veliko boljšem položaju, pričakujejo sprejetje ukrepov na strukturnem področju, da bodo razmere skladne s paktom stabilnosti in rasti.

Evropska komisija je že v napovedi gospodarskih gibanj na začetku meseca ugotavljala, da so gibanja na področju javnih financ boljša predvsem zaradi ugodnih makroekonomskih gibanj. Strukturni položaj (v katerem niso upoštevana ciklična gospodarska gibanja) se bo spet poslabšal, letos in prihodnje leto za okoli poldrugi odstotek BDP. To pripisujejo izteku prejšnjih varčevalnih ukrepov in temu, da »niso bili sprejeti nobeni novi strukturi ukrepi za izboljšanje javnih financ«. Slovenski javni dolg naj bi v prihodnje letos znašal 65,1 odstotka BDP.
 

Spodbudna gibanja v EU


V EU že nekaj časa prevladujejo spodbudna gibanja. Vse članice imajo gospodarsko rast in nobena nima javnofinančnega primanjkljaja, višjega od treh odstotkov BDP. Novica je, da je Bruselj po devetih letih končal postopek proti Franciji, ker nima več previsoke proračunske luknje. Zadnja članica, ki še ostaja v takšnem postopku, je Španija. Francija ima še vedno razmeroma visok javni dolg, ki znaša skoraj 97 odstotkov BDP. Kljub pozitivnim gibanjem v EU Bruselj opozarja na tveganja, kot so pretresi na globalnih finančnih trgih in protekcionizem.

Na stari celini največ zaskrbljenosti povzroča sestavljanje koalicije iz populističnih strank, v Italiji, ki je z javnim dolgom v višini 132 odstotkov BDP druga najbolj zadolžena članica (za Grčijo). V Bruslju opozarjajo, da nova vlada ne bi smela pretirano povečati državnih izdatkov. Takšno ravnanje da bi utegnilo imeti negativne posledice za celotno območje evra.