Slovenija zmanjševala delež sredstev za izobraževanje
Zbornik OECD zajema podatke za obdobje med letoma 2010 in 2015. Slovenija je pred tremi leti za izobraževanje namenila 8,5 odstotka BDP.
Odpri galerijo
V desetletnem obdobju so se sredstva za izobraževanja le nižala. FOTO: Blaž Samec/Delo
Slovenija je v obdobju med letoma 2010 in 2015 namenila manj za izobraževanje od povprečja članic Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Prav tako učitelji prejemajo manjše plače od povprečja, ugotavljajo v OECD. Organizacija je danes objavila mednarodnih zbornik podatkov Education at a Glance 2018, v katerem primerja delovanje izobraževalnih sistemov v članicah in partnerskih državah.
Iz podatkov je razvidno, da je Slovenija leta 2015 za izobraževanje iz proračuna namenila 8,5 odstotka bruto domačega produkta (BDP), še leto prej pa 8,7 odstotka. Na splošno je naša država (s tem se je znašla ob boku Estonije, Irske in Litve) javna sredstva za izobraževanje zmanjševala vse od leta 2005, ko je za izobraževanje še namenila 11,5 odstotka BDP. Sredstva je zmanjševala kljub temu, da je v istem obdobju povečevala skupne odhodke proračuna.
Po deležu sredstev, ki jih je iz javnih sredstev namenila za izobraževanje, je bila Slovenija leta 2015 precej pod povprečjem držav OECD in 22 držav EU, ki jih je zajelo poročilo. Leta 2015 so namreč članice OECD iz državnih proračunov za financiranje izobraževanja v povprečju namenile 11,1 odstotka BDP, 22 držav EU pa 9,5 odstotka, poročilo povzema STA.
Po podatkih OECD so bili v omenjenem obdobju učitelji plačani manj od povprečja, a še vedno več kot, denimo, na Češkem, Madžarskem, Poljskem, Slovaškem in v Estoniji.
Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) je objavo sporočila izkoristil, da je znova opozori na odnos slovenske politike do izobraževanja. Kot so zapisali, je odnos povsem neustrezen, če naj bi to področje dolgoročno ohranilo visoko kakovost. H kakovosti, kot pravijo, veliko pripomore tudi plača učiteljev. »Višina učiteljske plače namreč neposredno in močno vpliva na privlačnost učiteljskega poklica – tako na to, da se mladi za učiteljski poklic sploh odločijo, kot na to, da v njem tudi ostanejo.«
Sviz je marca letos, ko je padla vlada Mira Cerarja, zamrznil stavko šolnikov, ki so zahtevali višje plače, podaljšanje kariernega razpona učitelja in drugih strokovnih delavcev, zvišanje regresa za vse, ki prejemajo minimalno plačo … Stavko nameravajo nadaljevati nemudoma, ko bo potrjena nova ministrska ekipa.
OECD sicer v zborniku, ko gre za Slovenijo, še opozarja, da je vertikalna izobrazbena mobilno pri nas še vedno otežena. Le devet odstotkov otrok, katerih starši so manj izobraženi (le osnovna šola), pridobi terciarno izobrazbo (npr. na univerzi, višjih strokovnih ustanovah). V zborniku opozarjajo tudi na vrzel med spoloma (tako s stališča zaposljivosti kot tudi zaslužka), a je ta v Sloveniji manjša od povprečja OECD.
Iz podatkov je razvidno, da je Slovenija leta 2015 za izobraževanje iz proračuna namenila 8,5 odstotka bruto domačega produkta (BDP), še leto prej pa 8,7 odstotka. Na splošno je naša država (s tem se je znašla ob boku Estonije, Irske in Litve) javna sredstva za izobraževanje zmanjševala vse od leta 2005, ko je za izobraževanje še namenila 11,5 odstotka BDP. Sredstva je zmanjševala kljub temu, da je v istem obdobju povečevala skupne odhodke proračuna.
Po deležu sredstev, ki jih je iz javnih sredstev namenila za izobraževanje, je bila Slovenija leta 2015 precej pod povprečjem držav OECD in 22 držav EU, ki jih je zajelo poročilo. Leta 2015 so namreč članice OECD iz državnih proračunov za financiranje izobraževanja v povprečju namenile 11,1 odstotka BDP, 22 držav EU pa 9,5 odstotka, poročilo povzema STA.
Po podatkih OECD so bili v omenjenem obdobju učitelji plačani manj od povprečja, a še vedno več kot, denimo, na Češkem, Madžarskem, Poljskem, Slovaškem in v Estoniji.
Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) je objavo sporočila izkoristil, da je znova opozori na odnos slovenske politike do izobraževanja. Kot so zapisali, je odnos povsem neustrezen, če naj bi to področje dolgoročno ohranilo visoko kakovost. H kakovosti, kot pravijo, veliko pripomore tudi plača učiteljev. »Višina učiteljske plače namreč neposredno in močno vpliva na privlačnost učiteljskega poklica – tako na to, da se mladi za učiteljski poklic sploh odločijo, kot na to, da v njem tudi ostanejo.«
Sviz je marca letos, ko je padla vlada Mira Cerarja, zamrznil stavko šolnikov, ki so zahtevali višje plače, podaljšanje kariernega razpona učitelja in drugih strokovnih delavcev, zvišanje regresa za vse, ki prejemajo minimalno plačo … Stavko nameravajo nadaljevati nemudoma, ko bo potrjena nova ministrska ekipa.
OECD sicer v zborniku, ko gre za Slovenijo, še opozarja, da je vertikalna izobrazbena mobilno pri nas še vedno otežena. Le devet odstotkov otrok, katerih starši so manj izobraženi (le osnovna šola), pridobi terciarno izobrazbo (npr. na univerzi, višjih strokovnih ustanovah). V zborniku opozarjajo tudi na vrzel med spoloma (tako s stališča zaposljivosti kot tudi zaslužka), a je ta v Sloveniji manjša od povprečja OECD.
