Slovenska festivalska meka na meji zmogljivosti

»Če so še pred kratkim prevladovali zelo pozitivni pogledi na prisotnost festivalov v kraju, je zdaj mogoče slišati tudi kritična opozorila.«

Objavljeno
30. junij 2017 11.17
Blaž Močnik
Blaž Močnik

Mesto ob sotočju Tolminke in Soče bo od prihajajočega konca tedna za poletni čas spremenilo podobo in utrip, saj se začenja festivalsko obdobje, ki bo trajalo do konca avgusta. Od plahih začetkov z alternativno glasbo na prelomu tisočletja je Tolmin do danes v festivalskem smislu zelo napredoval, a očitno dosegel tudi meje dobrodošlice.

Osem dogodkov v slabih dveh mesecih s poudarkom na glasnem glasbenem rajanju bo največji zalogaj do zdaj. Glede na pretekle izkušnje in sveže napovedi se bo na prizoriščih zbralo tja do 28.000 večinoma dnevnih obiskovalcev. »Sotočje je postalo festivalska Meka Slovenije,« je zatrdil tolminski župan Uroš Brežan, ki je bil nekoč tudi del organizacijske ekipe začetnice tolminskih festivalov Sajete: »Toda govorimo o občutljivem naravnem območju, zato mislim, da novih dogodkov zdaj ne bo več, morda pa se bo kakšen festival zamenjal. Zadovoljen sem, kako se je stvar razvila, moramo pa produkt z vsemi deležniki razvijati še naprej.«

Konec tedna bosta hkrati dva dogodka – Soča Outdoor, ki zaradi športne naravnanosti izstopa iz običajnega festivalskega povprečja, in GorA RockA, ki je edini dislocirani festival. Nato si bodo štafetno palico menjavali Sajeta, Halamoye Dance Festival, Metaldays, Punk Rock Holidays, Overjam in letošnja novost bluesovsko-motoristični MotörCity.

Preobrazba prostora ni samoumevna

Preobrazbe prostora od alternativne Sajete do vrhunsko izpeljanih komercialnih prireditev ne bi smeli dojemati kot naravne evolucije prostora, opozarja Miha Kozorog, antropolog in pobudnik festivalskega dogajanja s Sajeto: »Ohranjati moramo kritičen pogled, če želimo dobro dejavnosti, ki ekonomsko ni nezanemarljiva. Da bo dejavnost na Sotočju imela prihodnost, bodo organizatorji morali bolje prisluhniti domačinom. Z rastjo festivalov se je namreč tudi odnos Tolmincev do njih spreminjal, in če so še pred kratkim prevladovali zelo pozitivni pogledi na prisotnost festivalov v kraju, je zdaj mogoče slišati tudi kritična opozorila.«

Izstopajo predvsem opozorila do varovanja okolja in pritožbe zaradi povsem omejenega dostopa do mestne plaže v poletnem času. Komunala Tolmin je leta 2015 takrat še na petih festivalih zbrala 106 ton različnih odpadkov, od tega zgolj na Metaldays, največjem slovenskem glasbenem festivalu na prostem, 65 ton, kar je dvomesečna količina odpadkov celotnega Tolmina, k temu je treba prišteti še tiste, ki nastanejo zunaj prireditvenega prostora v gostinskih lokalih, trgovinah in pri sobodajalcih.

Ekološka naravnanost

»Ker upoštevamo načelo, da je vedno še prostor za izboljšave, je tudi na samem prizorišču glede logistike in ureditve še kar nekaj možnosti za izboljšanje. Predvsem bi se navezali na našo ekološko zgodbo. Želimo si, da bi bili vsi naši festivali in njihovi obiskovalci čim bolj ekološko ozaveščeni, in to je tudi naša dolgoročna pot,« poudarja Nika Brunet iz ArtFest, ki pripravlja Metaldays, MotörCity in po novem tudi Overjam. Metalci se že več let lahko pohvalijo s certifikatom Eko iniciative, medtem ko v zadnjih letih tudi občina odločneje ureja območje sotočja. »Spremembe na prizorišču so posledica dobrega sodelovanja organizatorjev in občine. Trudimo se, da prizorišče urejamo tako, da omogoča enostavnejšo logistiko za nas organizatorje, hkrati pa čim manjši poseg v okolje,« dodaja.

​​​​​​​Vršilec dolžnosti direktorja novega javnega turističnega zavoda Dolina Soče Janko Humar priznava, da je festivalska scena presegla pričakovanja. Tudi zaradi finančnih, organizacijskih in drugih težav, ki so jih v preteklosti imeli organizatorji. V zgodovino je šel zgolj Soča Reggae Riversplash in še tega je leta 2014 nadomestil Overjam. »Čeprav festivali v Tolminu postajajo običajni sestavni del vsakoletnega utripa kraja, gotovo niso običajno turistično dogajanje, ampak so tipična tržna niša z zelo jasno motiviranim in profiliranim ciljnim občinstvom. V tem kontekstu so lahko razumljeni kot dopolnitev, za marsikoga pa tudi kot motnja v običajnih tokovih, če zavzamejo kapacitete, ki bi jih sicer zasedli klasični turisti.

Verjetno je sedanji finančni učinek festivalov zaradi večje gostinske potrošnje še vedno večji od potrošnje klasičnih počitniških obiskovalcev, dolgoročno pa taka terminska razporeditev ni najoptimalnejša,« pravi Humar.