Slovenska Florida za upokojence

Velenje - Velenjska jezera ostajajo eden najpomembnejših in premalo izkoriščenih turističnih produktov. Zadnja leta se kakovost voda v njih izboljšuje in letos bo vsaj katero izmed njih morda uvrščeno med kopalne vode Slovenije. Tudi pravkar objavljeni podatki o reki Paki, ki jezer ne napaja, teče pa skozi središče Velenja in Šoštanja, kažejo, da voda v reki že od leta 2006 ostaja dobra, s tem pa spada Paka med ekološko bolje ohranjene reke v državi.

Ker pa so ceste do Velenja slabe in ker se je turizem v dolini po velikih in kasneje opuščenih načrtih že nekajkrat opekel, ima občinski svetnik Matej Jenko drugačno idejo: v Velenju bi lahko zgradili naselja za domače in evropske upokojence. »Na posvetu o razvoju in priložnostih velenjskih jezer želimo pripraviti smernice trajnostnega razvoja velenjskih jezer in objezerskih površin,« pravijo na Mestni občini Velenje, zato so na posvet povabili strokovnjake z ministrstev in predstavnike tukajšnjih podjetij.

Že lani so pripravili programsko zasnovo območja Velenjskega in Škalskega jezera ter za posamezne nove dejavnosti dobili gradbena dovoljenja. Današnji posvet je le del dejavnosti, da bi pridobili čim več zamisli in se seznanili z dobrimi izkušnjami drugod ter izdelali podrobno strategijo razvoja na območju jezer, da bodo za načrtovane projekte lažje našli investitorje. Turistična ponudba ob velenjskih jezerih ima dve podobi. Na delu, kjer je lastnik Premogovnik Velenje, sta v začetku maja avtokamp in otroško igrišče še zaprta, oživljati pa začenja jezerska plaža, za katero je zemljišče pred dvema letoma kupila občina in plažo uredila. Za domačine in meščane so poleg drugih zanimivosti ob jezerih že urejeni tudi sprehajalna pot s sadovnjakom avtohtonih dreves, čolnarna, turistični kamp, restavracija, teniška igrišča, športna dvorana ...

Uspešna plaža

Tina Belina iz Turističnega informacijskega centra Velenje pravi, da v Velenju na leto pripravijo po 1500 prireditev, v dveh hotelih imajo 144 postelj, v desetih nastanitvenih objektih pa še 652 turističnih ležišč. Lani je Velenje obiskalo 30.000 turistov, našteli so 17.500 prenočitev. »Zavedamo pa se tudi črnih točk. Avtokamp Jezero bodo odprli šele 1. junija, ker se je Premogovnik Velenje kot lastnik razšel s prejšnjim najemnikom in bo šele v teh dneh sklenil pogodbo z novim. Kličejo nas, ker je veliko otroško igrišče ob Restavraciji Jezero, prav tako v lasti rudnika, še vedno zaprto. Da pa je mogoče s potencialom jezer gospodariti bolje, kaže primer Velenjske plaže. Tam je občina odkupila zemljišča, uredila leseno plažo, prhe, garderobe, oživel je bližnji gostinski lokal, in čeprav je kopanje v Velenjskem jezeru še vedno le na lastno odgovornost, imamo tam tudi reševalce,« pravi Tina Belina, ki poudarja, da k obisku ne prištevajo obiskovalcev Pikinega festivala – tega vsako leto obišče kar 100.000 otrok.

Eden izmed vzrokov za slabši turistični obisk so slabe prometne povezave in bližina drugih ponudnikov iz Savinjske regije. Toda Velenje je infrastrukturno urejeno, premore dovolj rekreacijskih in športnih površin, parkov in znamenitosti, razvito ima kulturno in športno ponudbo, ne nazadnje pa tudi brezplačen avtobusni promet, brezplačno izposojo koles, v krogu 20 kilometrov so tri bolnišnice in dve zdravilišči. In Velenje je z 92 dnevi na leto tudi drugo, takoj za Portorožem, najbolj sončno mesto v Sloveniji.

Raj za upokojence

Vse to kot prednosti Velenja pri turističnem razvoju našteva velenjski mestni svetnik Matej Jenko: »Urejenost lahko ponudimo ljudem, ki jo znajo ceniti. To niso samo turisti.« Jenko je prepričan, da bi lahko v Velenje privabili upokojence iz Slovenije in Evrope. »V Ameriki imajo posebna naselja za upokojence, od tega pa živi tudi aktivno prebivalstvo. Ne nazadnje tudi zato, ker k njim na obiske in počitnice prihajajo sorodniki in prijatelji. Velenje bi lahko postalo prepoznavno kot raj za upokojence. V prihodnosti bi lahko z več tisoč rezidenčnimi upokojenci ustvarili veliko novih delovnih mest,« je prepričan.