Slovenska vojska načrtuje nakupovalno ofenzivo

Država je letos za nakup vojaške opreme namenila dobrih 25 milijonov, pripravlja pa razpis za nakup 56 osemkolesnih oklepnikov.

Objavljeno
04. september 2017 21.04
Novica Mihajlović
Novica Mihajlović

Ljubljana – Ministrstvo za obrambo pripravlja razpisno dokumentacijo za nakup 56 osemkolesnih oklepnikov. Tokrat je finska Patria le ena od možnih izbir, med resnimi favoriti je neuradno tudi Renaultov Nexter. Veliko vprašanje pa ostaja preglednost posla.

Na ministrstvu za obrambo, ki ga vodi Andreja Katič, v teh dneh hitijo pripravljati razpisno dokumentacijo za nakup bojnih kolesnih oklepnih vozil 8 x 8 z ustrezno oborožitvijo.

»Dokumentacija je izjemno zahtevna in obsežna. Predvidevamo, da bo razpisna dokumentacija izdelana in usklajena v prihodnjih tednih. Javno naročilo bo objavljeno v slovenskem in angleškem jeziku na portalu javnih naročil EU in slovenskem portalu javnih naročil,« pravijo na ministrstvu. Z najugodnejšim ponudnikom bo ministrstvo podpisalo pogodbo – okvirni sporazum za dobavo do 56 bojnih kolesnih vozil 8 x 8 z ustrezno oborožitvijo v predvidoma petih letih.

Cena je (še) skrivnost

Ministrstvo ima ocenjeno vrednost naročila, ki je nastala v procesu raziskave trga in izdelave investicijske dokumentacije. Vendar te ocene pred in med izvedbo javnega naročila nočejo razkriti. Predvidevajo, da se bo na javno naročilo prijavilo več proizvajalcev in bodo s tem zagotovili čim večjo konkurenčnost. V javnosti krožijo imena različnih možnih ponudnikov osemkolesnih oklepnikov z različnimi oborožitvami, a po naših neuradnih podatkih je poleg dosedanje finske Patrie v igri tudi francoski Renault-Nexter. Neuradno bo naložba vredna dobrih 250 milijonov evrov, zagotovljenih pa nimajo več kot 200 milijonov.

Koliko je voznih in kdo jih bo vozil?

Slovenska vojska ima v svoji sestavi 30 srednjih kolesnih oklepnih vozil 8 x 8 svarun. Na vseh vozilih, ki zdaj niso razpoložljiva, se izvajajo različna vzdrževalna dela (skladno z načrti), pravijo na ministrstvu. Podatka o operativnosti opreme, torej o tem, koliko oklepnikov sploh deluje, na ministrstvu nočejo razkriti.

Klik na infografiko jo odpre v večjem formatu. Infografika: Delo

Po zadnji razvrstitvi nacionalnih armad po moči je Slovenska vojska, ki serijsko dobiva nezadostne ocene bojne pripravljenosti, dosegla 113. mesto med 133 ocenjenimi državami. Na lestvici Global Firepower, ki moč oboroženih sil posamične države presoja po 50 merilih, je Hrvaška dosegla 68. mesto, Srbija je bila 83., Albanija 90., od vojska držav nekdanje Jugoslavije pa je le Bosna in Hercegovina uvrščena slabše od Slovenije, in sicer na 121. mesto.

Potem ko je bila prejšnji teden sprejeta nova obrambna zakonodaja, za katero ministrica Katičeva meni, da posodablja obrambni sistem, v vojaških vrstah ni bilo zaznati upanja, da jim bo zakonodajni okvir izboljšal razmere za delo.

Dopolnjen je tudi sistem pravic za vojake po 45. letu starosti. Ohranja se sistem pogodb za določen čas, po omenjeni starosti pa ima vojak pravico do zaposlitve v državni upravi ali pa do došolanja za civilni poklic oziroma do odpravnine. Poleg tega ima vojak že med zaposlitvijo možnost napredovanja v podčastnika, to pa pomeni, da dobi tudi zaposlitev za nedoločen čas. Za vojake pomembna novost pa je dodelitev posebne denarne nagrade ob sklenitvi delovnega razmerja za pet oziroma deset let.

Velike nakupe zaupati Natovim strokovnjakom

Obrambni strokovnjak Klemen Grošelj že dalj časa opozarja, da je pred pomembnejšimi naložbami v slovenski vojski treba najprej jasno določiti cilje, za katere si kot država sploh želimo prizadevati na področju obrambe. Vzpostavitev dveh srednjih bataljonskih bojnih skupin, ki si jih je zastavila ministrica in ki jih še vedno obljubljamo partnerjem v zvezi Nato, je po njegovem mnenju pretirano ambiciozen in glede na razpoložljiva sredstva pretežko dosegljiv cilj.

V vrhu vojske, med vojaškimi strokovnjaki, se je zgodil prelom na doktrinarni in na generacijski ravni, opaža Grošelj. »Del častnikov se s sedanjim načinom dela in načrtovanja ne strinja in poziva k temu, da se pripravi zelo širok razmislek o tem, kaj v Sloveniji sploh potrebujemo. Na mestu je tudi opozorilo, da moramo pri tovrstnih nakupih v prihodnje ravnati izjemno previdno in pregledno. Če nam bo še enkrat spodletelo, se bo nekdo upravičeno vprašal, kaj je sploh smisel vojske, če ne zmore niti enkrat izpeljati nakupa opreme tako, kot je prav,« opozarja Grošelj.

Klik na infografiko jo odpre v večjem formatu. Infografika: Delo

Da bi se izognili morebitnim zapletom in prihodnjim korupcijskim sumom, Grošelj vojski svetuje, naj večje nakupe zaupa specializirani agenciji zveze Nato, ki se ukvarja z javnim naročanjem. »Na takšen način bi na enem mestu dobili vrhunske strokovnjake, ki bi nam pomagali sprejeti ustrezne nakupne odločitve. Zveza Nato pa tudi s svojo velikostjo naročil lažje dosega precej ugodnejše cene pri dobaviteljih,« pravi Grošelj.

Storitev te agencije sta med manjšimi članicami Nata uspešno sprejeli latvijska in estonska vojska. Čeprav je tudi Slovenska vojska že kupovala opremo s pomočjo omenjene agencije, se Grošelj boji, da je v vrhu vojske premočen odpor do tega, da bi nakup oklepnikov prepustili zunanjim strokovnjakom.

Vojsko že leta muči večji odliv od priliva kadrov, častnikov in podčastnikov pa je glede na število vojakov preveč, zato se postavlja vprašanje, kdo bo v prihodnosti sploh vozil nove oklepnike. S tem vprašanjem bi se morali vojaški načrtovalci resno ukvarjati, pravi Grošelj in svari, da to ni težava, ki bi jo lahko odpravili v nekaj letih.