Slovenski izzivi v 2016: Socialna politika

Z januarjem se je zvišala denarna socialna pomoč, povečali se bodo še nekateri prejemki, povezani s socialno in družinsko politiko. V začetku leta bo parlament obravnaval tudi novo azilno zakonodajo, ki naj bi bolj učinkovito preprečevala zlorabe mednarodne zaščite.

Sindikatom je uspela pobuda za redefinicijo minimalne plače. Konec novembra je državni zbor uzakonil njihov predlog, po katerem bodo prejemniki minimalne plače po novem dobili plačane dodatke za nočno, nedeljsko in praznično delo, tako kot vsi drugi zaposleni. Minimalno plačo 790,73 evra bruto po zadnjih podatkih prejema približno 37.700 delavcev. Nekoliko višjo plačo bi po izvzetju dodatkov po ocenah sindikatov prejel le odstotek teh ljudi v zasebnem sektorju, v javnem sektorju pa od 0,1 do 0,7 odstotka.

Z novim letom se je povišala denarna socialna pomoč, za samsko osebo za 18 evrov, s sedanjih 270 na 288 evrov, zneski za veččlanska gos­podinjstva bodo višji v skladu s koe­ficienti. Štiričlanska družina dveh odraslih in dveh otrok brez lastnih dohodkov in premoženja je doslej prejela 839,50 evra denarne socialne pomoči na mesec, po novem lahko pričakuje 24 evrov več.

Za desetino višji bodo otroški dodatki za tiste starše, ki so uvrščeni v 5. in 6. dohodkovni razred. Na letni ravni to pomeni v 5. razredu dobrih 57 evrov za družino z enim otrokom in 124 evrov za dva otroka, v 6. raz­redu bo razlika za dva otroka 82 evrov na mesec. Po novem bodo do državne štipendije upravičeni tudi mladi iz tistih družin, ki spadajo v 5. dohodkovni razred, kjer povprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 56 odstotkov povprečja, kar pri štiričlanski družini znaša 2250 evrov. Spremembe se obetajo tudi na pokojninskem pod­ročju, za tiste upokojence, ki kot samostojni podjetniki še naprej opravljajo dejavnost. Ti ne bi več prejemali polne pokojnine, temveč bi bili zaposleni za dve uri, upokojeni pa za šest ur, s čimer bi bili upravičeni do 75 odstotkov pokojnine. Obrtniško-podjetniška zbornica je že napovedala ustavno presojo zakona, mnogi, ki jih to konkretno zadeva, pa opozarjajo na številne nejasnosti.

Manj in hitreje

V parlamentarnem postopku je novela zakona o mednarodni zaščiti, ki so jo pripravili na ministrstvu za notranje zadeve, vlada pa jo je sprejela sredi decembra. Uradni razlog za spremembo je prenos evropske zakonodaje v nacionalni pravni red, bistvene novosti pa niso povezane s to homogenizacijo, temveč so namenjene preprečevanju zlorab sistema mednarodne zaščite, oziroma kakor so se izrazili na MNZ, so t. i. odvračilni učinek. Predlog določa krajše roke za odločanje v pospešenih postopkih, v dveh mesecih od prejema prošnje, vloženo pravno sredstvo pa pri pospešenih postopkih ne zadrži izvršitve odločitve. Na MNZ so ob vladnem obravnavanju predloga pojasnili, da omogoča hitro in učinkovito obravnavo tistih, za katere se že na začetku ugotovi, da očitno ne potrebujejo mednarodne zaščite. Možnost vlaganja ponovnih prošenj bo omejena. Ljudem s statusom begunca ali subsidiarne zaščite predlog odpravlja enkratno denarno pomoč v višini 270 evrov, ki so jo doslej prejemali po priznanju statusa ob selitvi iz azilnega doma, in denarno nadomestilo za zasebno nastanitev družinskih članov posameznika s subsidiarno zaščito, na 18 mesecev pa omejuje upravičenost do denarnega nadomestila za zasebno nastanitev ljudi z mednarodno zaščito. Podaljšanje za 18 mesecev bo mogoče le ob udeležbi tečaja slovenskega jezika.

Lani je za azil v Sloveniji zaprosilo 241 ljudi. V zadnjih treh mesecih, ko je državo prečkalo več kot 370.000 prebežnikov, je prošnje za mednarodno zaščito vložilo 135 moških in žensk, štirim med njimi so odobrili azil. Slovenija je predlani mednarodno zaščito priznala 44 ljudem, največ, 18, somalijskim državljanom, enajst je državljanov Sirije.