Slovenski izzivi v 2016: Zdravstvo 

Globok razkol med ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc in zdravništvom bo zagotovo zaznamoval začetek leta. Zdravniške organizacije so presodile, da Kolar Celarčeva ni zmožna voditi izjemno zapletenega resorja, ki ima velike možnosti razvoja, pa tudi – propada.

Našteli so več razlogov za nezaupnico ministrici, med drugim izjemno slabo medsebojno komunikacijo, neupoštevanje zdravništva pri pripravi zakonov in nasploh takšno delovanje, ki bo težave zdravstva še poglobilo, namesto da bi jih rešilo. Očitali so ji, da odlaša z nujno potrebno reformo zdravstva, morda pa je sploh ne namerava izpeljati. Po mnenju Kolar Celarčeve gre pri »sporu« za dilemo, ali javno ali zasebno zdravstvo. Na to iztočnico so se oglasile različne družbene skupine, nekatere kot zagovornice javnega, druge kot podpornice zasebnega zdravstva. Spor utegne odnesti ministrico s prizorišča, problemi pa bodo ostali.

Glavni pokazatelj kondicije zdrav­stvenega sistema so čakalne dobe. Te so se v zadnjem letu še podaljšale. Po podatkih Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja je 1. decembra 2015 čakalo na prvi pregled, pre­iskavo ali operacijo 198.610 ljudi, kar je za 14 odstotkov več kot decembra 2014, ko jih je čakalo 174.694. Nedopustno dolgo, torej nezakonito in škodljivo za zdravje, je pred mesecem dni čakalo 26.110 bolnikov, kar je v primerjavi z letom prej deset odstotkov več. V začetku decembra so bolnišnice z najdaljšimi čakalnimi dobami sicer dobile osem milijonov evrov za njihovo odpravo, a celovito se bo ministrica tega problema lotila po juliju 2016. Do takrat bo v pilotnih projektih na Koprskem in Celjskem proučila razloge za dolge čakalne dobe, nato pa bo ugotovitve prenesla na vse zdravstvo.

Medtem ko ljudje čakajo in zdrav­stvo deluje v vse težjih razmerah, saj zaradi kadra odhodov v tujino močno primanjkuje zdravnikov (primer je mariborski UKC, od koder je v zad­njih petih letih odšlo 90 specialistov in je oskrba bolnikov motena), bo v začetku leta parlament najbrž sprejel Resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2015–2025, ki jo je pripravila ministrica Kolar Celarčeva, zatem pa bo ministrstvo najverjetneje začelo pripravljati spremembo zdravstvenih zakonov, torej reformo, ki bi zdravstvo uredila tako, da bo postalo bolj dostopno za bolnike. Koalicijska pogodba predvideva predvsem odpravo dopolnilnega zavarovanja in nadomestitev z dajatvijo, krepitev javnega zdravstva in čim večjo ohranitev zdravstvenih pravic, novih denarnih virov pa ne. Brez dodatnega denarja bo zdravstvo zaostajalo, brez organizacijskih sprememb bodo zdravniki še bolj odhajali v tujino, bolniki še dlje čakali.

Javnost bo zanesljivo precej zaposlovalo »iskanje« novih zdravstvenih direktorjev. Kar štiri največje ustanove v zdravstvu namreč zdaj delujejo z vršilci dolžnosti, kar je edinstveno v samostojni Sloveniji. To so Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), ki upravlja vseh 2,3 milijarde javnega denarja, UKC Ljubljana (1,1 milijona obravnavanih bolnikov in 440 milijonov evrov letnega proračuna), Onkološki inštitut in celjska bolnišnica. Povsem mogoče je, da bo treba »iskati« tudi novega ministra oziroma ministrico. Skratka, leto bo pestro, kot že vse zadnje desetletje, ko se je zmeraj zelo veliko dogajalo, a skoraj nič spremenilo.