Tiskane izdaje
Novo mesto - V primeru množičnih nesreč o številu preživelih ne odloča le medicinska oskrba, temveč tudi komunikacija in koorodinacija med reševalnimi službami. Da bi ta bila čim boljša, je na šesti vaji medicinskega odziva v primeru množičnih nesreč (MRMI) 50 članov Policije, Slovenske vojske, reševalcev enot NMP, osebja bolnišnic in gasilcev danes oskrbelo več sto navideznih žrtev terorističnega napada. Analiza vaje v novomeški vojašnici bo razkrila, »koliko ljudi je izgubilo življenje, ker niso bili pravočasno prepeljani na pravo mesto,« je dejal stomatolog v celjski bolnišnici in glavni zdravnik Slovenske vojske Andrej Strahovnik: »Izkušnje kažejo, da je na ponovitvah vaj dan pozneje rezultat približno 50 odstotkov boljši.« Jutri bodo v novomeški vojašnici simulirali podobno vajo, že danes pa je Slovenska vojska izvedla prikazano vajo reševanje ranjenih pod ognjem in evakuacijo s helikopterjem.
»Ves čas reševanja v primeru množične nesreče je borba s časom. Začetni kaos poskušamo spremeniti v znosno zmedo,« je dejal Strahovnik.
Če številne vaje preverjajo delo medicinskih ekip na terenu, so v Novem mestu tokrat preučevali, kot je dejal Andrej Strahovnik, »kako takšen dogodek čim bolje menedžirati. Vadili smo komuniciranje med reševalnimi službami, poveljevanje. Tako veliko poškodovanih oskrbeti in prepeljati na pravo mesto je zelo velik logističen zalogaj.«
Današnji scenarij je temeljil na terorističnem napadu leta 2004 v Madridu. Petdeset udeležencev vaje se je spopadlo s požarom po eksploziji in z več sto poškodovanimi. Medtem ko so ranjence predstavljale le simulacijske kartice - podatki o ljudeh na njih so posnemali resnične poškodbe iz Španije izpred 12 let -, je vaja potekala v realnem času.
Spodbudni rezultati
»Reševalne ekipe najprej zavarujejo dogodek in razvrstijo poškodovance po stopnji poškodbe in jih po tem ključu transportirajo v bližnje bolnišnice. Učimo se, da so vse bolnišnice enakomerno porazdeljene, in ne ena sama najbližja, kot je bilo to v navadi do pred nekaj leti. Poskušamo rešiti čim več poškodovanih. Ne velja več pravilo vsi za enega, ampak čim več za vse,« razlaga Strahovnik: »Ko čas teče, ljudje umirajo. Na koncu vaje preštevamo tiste, ki so umrli zaradi slabe organizacije, in ne zaradi medicine.«
Pobuda za prvo vajo MRMI je prišla z evropskega kirurškega združenja. »Takšni tečaji so licencirani in predstavljajo evropski usklajeni kurikul,« je dejal Ratko Komadina, generalni sekretar slovenskega zdravniškega društva: »Pred leti smo dosegli soglasje med ministrstvoma za zdravje Slovenije in Hrvaške o usklajenem izobraževalnem sistemu. Kot takšen predstavljamo primer dobre prakse v EU. Izobraževanja uspešno izvajamo na ravni dodiplomskega študija in s temi šestletnimi uspešnimi zaporednimi tečaji tudi na področju podiplomskega izobraževanja.«
Pred današnjo simulacijo terorističnega napada je slovenska vojska izvedla tudi prikazno vajo reševanja ranjenih pod ognjem in evakuacijo s helikopterjem. Po besedah inštruktorja zdravstvenih licenc v SV Zlatka Kvržića je medicinska usposobljenost slovenskih vojakov visoka, konec meseca bodo na portugalskem tamkajšnje vojake učili oskrbe na bojišču: »Vsak naš vojak zna do prihoda medicinske zdravstvene ekipe zaustaviti hude krvavitve in zavarovati dihalno pot.«
