Slovenski zajtrk prerašča v gibanje

Otroci v osnovnih šolah in vrtcih, pa tudi zaposleni v številnih podjetjih in institucijah, bodo jutrišnji dan začeli z zdravim obrokom domače hrane.

Objavljeno
19. november 2015 15.14
Marjeta Šoštarič, gospodarstvo
Marjeta Šoštarič, gospodarstvo
Ljubljana − V slovenskih šolah in vrtcih bodo jutri že peto leto zapored pripravili tradicionalni slovenski zajtrk in četrti dan slovenske hrane, s katerim pristojne institucije spodbujajo k zdravemu prehranjevanju in uživanju lokalne hrane.
Pobudo za tradicionalni slovenski zajtrk, ki je z leti prerasel v gibanje, je dala Čebelarska zveza Slovenije (ČZS) po začetni akciji medenega zajtrka v vrtcih, za katerega so slovenski čebelarji darovali med, pridružili pa so se jim še lokalni pridelovalci mleka in sadja. Danes je to eden od projektov, ki je resnično združil in povezal Slovenijo, je ob uspešnem širjenju gibanja, po katerem se zdaj zgleduje čedalje več evropskih držav, poudaril predsednik slovenskih čebelarjev Boštjan Noč.

Dan slovenske hrane in tradicionalni slovenski zajtrk je vsak tretji petek v novembru. Otroci v osnovnih šolah in vrtcih, pa tudi zaposleni v številnih podjetjih in institucijah, na ta dan skupaj uživajo zajtrk, sestavljen iz slovenskega kruha, mleka, masla, medu in jabolk.

Tudi z javnimi naročili do kakovostnejše domače hrane

Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan, so te aktivnosti namenjene spodbujanju k zdravemu prehranjevanju z lokalno pridelano hrano, lokalna proizvodnja hrane pa zagotavlja tudi delovna mesta in višjo kakovost hrane zaradi krajših transportnih poti. Pri tem je izpostavil »kupno moč« javnih zavodov, ki na leto za hrano porabijo 120 milijonov evrov.

Zadovoljen je, da je državni zbor znova sprejel prenovljeni zakon o javnem naročanju, ki uvaja okoljski kriterij in upošteva dolžino transportne poti. »To je pomembno, saj so javni zavodi pomemben kupec hrane. Po anketi iz letošnje pomladi je 38 odstotkov hrane v javnih zavodih lokalnega izvora, naš cilj pa je, da se ta delež zviša na 70 do 75 odstotkov,« je povedal Židan in dodal, da je v sistemu preskrbe slovenske vojske delež lokalne hrane že več kot 70-odstoten.

Spreminjanje prehranjevalnih navad

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je dejala, da se prehranjevalne navade Slovencev sicer izboljšujejo, saj več kot polovica odraslih zajtrkuje, medtem ko je pri mlajši generaciji ta delež še vedno manjši od 50 odstotkov.

Tradicionalni slovenski zajtrk se ji zato zdi pomemben za ozaveščanje najmlajših, da je zajtrk eden od najpomembnejših dnevnih obrokov. Spomnila je, da bi morali na vsakodnevne jedilnike pogosteje uvrščati kakovostna polnozrnata živila, stročnice, kot je domači fižol, in sadje ter zelenjavo, pridelana v lokalnem okolju. Priporočena pestra hrana v zmernih količinah pa, kot je poudarila, vključuje tudi meso, tudi rdeče, okoli katerega je bilo pred kratkim veliko polemik, ki jih je sprožila Svetovna zdravstvena organizacija.

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič pa je poudarila, da je organizirana šolska prehrana eden od pomembnih standardov kakovosti šolskega prostora, v katerem je več kot 630.000 otrok, za katere je pomembno tudi ozaveščanje o zdravih prehranjevalnih navadah in kakovosti hrane. Slovenija pa je, kot je dejala, ena redkih držav, ki to sistematično in sistemsko izvaja, ki temu namenja sredstva in spodbude.

Šole bi radi spodbudili, da bi večkrat uporabile lokalno pridelane sestavine, moramo pa sistemsko poskrbeti, da imajo ustrezen sistem naročanja hrane in veliko skrb za vse standarde kakovosti in zdravja, ki jih mora zagotavljati hrana, je povedala. Zato so na ministrstvu organizirali medresorsko skupino, ki bo prevetrila merila za naročanje in upoštevala kakovostne standarde tudi v krepitvi sodelovanja z lokalnim okoljem ter pridelavo, je pojasnila. Sicer pa bi po njenem morali ozaveščanje o pomenu zdrave hrane, zdravega zajtrka širiti tudi v srednje šole in na fakultete.

Čebele so povezale Slovence

Pobuda ČZS, s katero so povezali Slovence in poželi odobravanje v številnih državah sveta ter mednarodnih organizacijah, je tudi razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel. Po napovedih ministra Židana je realno pričakovati, da se bo to zgodilo po vseh formalno izpeljanih postopkih in potrditvi na skupščini svetovne organizacije za prehrano FAO in nato še na generalni skupščini Združenih narodov (OZN) jeseni leta 2017.

ČZS, ki je skupaj s proizvajalci zaščitenih kmetijskih proizvodov danes organizirala tudi slovensko kosilo, je s simbolično podelitvijo listine ministru Židanu tudi uradno začela promocijsko kampanjo za razglasitev svetovnega dneva čebel. Predsednik ČZS Boštjan Noč je prepričan, da je to tudi gospodarska priložnost Slovenije, »saj imajo podjetja že polno idej«. Med drugim je predlagal, da bi dali čebelo tudi na vse turistične kataloge, ker je to simbol čiste Slovenije in zdravega naravnega okolja.

Ta projekt je po Židanovem mnenju v prvi vrsti namenjen ozaveščanju o pomenu čebel in opraševanja, z vidika Slovenije pa je pomemben tudi za krepitev prepoznavnosti države, turizma in širšega gospodarstva. Pri tem je spomnil, da so na zelo pozitivne odzive naleteli tudi na nedavnem obisku na Kitajskem, kjer so slovensko pobudo za izvoz medu in medenih izdelkov gostitelji uvrstili celo na vrh seznama odpiranja trga za slovenske prehranske izdelke. »Verjamem, da bomo hitro prišli do tega trga,« je optimističen minister.