Tiskane izdaje
Ljubljana – Danes bodo v Kopru prevzeli in kristili dva nova policijska čolna, ki ju je slovenski policiji v večini »častil« evropski sklad za notranjo varnost. Letos je policija tudi na splošno lažje zadihala, saj jim 30 milijonov dodatnih evrov za nujno posodobitev opreme še kako prav pride.
Več let sta tako vodstvo policije kot sindikata opozarjala, da se bo morala vlada, če se bo trend varčevanja v policiji nadaljeval, prej ali slej spopasti s tem, da bo morala javnosti pojasniti, da je zaradi zategovanja pasu ogrožena tudi varnost državljanov. Glede slabše prometne varnosti so že resna opozorila, da gre del tega pripisati tudi manjši navzočnosti policije na cesti.
Proračun policije po desetih letih letos vendarle omogoča nabavo nujne opreme, posodablja se tudi vozni park, z evropskim denarjem pa tudi flota pomorske policije. Devet desetin od 1,2 milijona evrov težke investicije za nakup dveh gumenjakov znamke Titan Boats, ki bosta od danes varuha slovenske morske meje, je prišlo iz evropskega sklada za notranjo varnost.
Kakšne so osnovne naloge pomorskih policistov in kakšna je usoda starih policijskih čolnov, je za Delo povedal komandir pomorske policije Mauro Rihter.
Edini luksuz je vzmetenje sedežev
»Nova čolna sta povsem delovna, edini luksuz, če temu lahko tako rečem, je vzmetenje sedežev, ki policistom mornarjem olajša delo med vožnjo po razburkanem morju,« o novi pridobitvi, ki ju bodo v uporabo dobili prav danes, pravi komandir Postaje pomorske policije Koper Mauro Rihter.
Postaja pomorske policije opravlja naloge na morju in pomorskih kopenskih mejnih prehodih v Piranu in Kopru ter seveda varovanje državne meje. »Ker smo edina služba, ki smo na morju navzoči 24 ur, opravljamo tudi naloge varovanja in pomoči na morju. Če čolnu zmanjka goriva, se pokvari plovilo ali se zgodi vdor vode, smo prvi na kraju. Sicer je to primarna naloga Uprave RS za pomorstvo in ne naša, a ker smo tam, je razumljivo, da damo pomoč tudi v takšnih primerih,« prvi mož pomorskih policistov Mauro Rihter strne njihovo delo.
Na morju naloge opravljajo s patruljnimi čolni in dvema radarjema, včasih tudi z višinskih točk s helikopterjem. »Na morju smo sicer ves čas navzoči. Delo pa imamo tudi na kopnem, predvsem v koprskem pristanišču. Ko pride tovorna ali potniška ladja, opravimo mejni nadzor članov posadke in potnikov. Večji del nadzora v koprskem pristanišču sicer opravijo kolegi s carine, saj smo mi pristojni le za območje, kjer je ladja vezana, tisti del se namreč šteje za mednarodni mejni prehod, vse drugo v koprskem pristanišču je carinsko območje. Nalog v sami Luki Koper ne izvajamo, razen po potrebi oziroma na zaprosilo drugih služb,« pojasni sogovornik.
Potreb po vkrcavanju na ladje ali čolne med plovbo, kot so znani prizori iz akcijskih filmov, pri nas ni, pravi Rihter, saj imamo tako majhen košček morja, da plovilo, ki ga želijo pregledati, pospremijo v pristanišče in tam opravijo pregled. Za pregled ladijske dokumentacije je sicer pristojna uprava za pomorstvo, policija pregleda le dokumente za prehod državne moje. Včasih sodelujejo tudi pri nadzoru nevarnega tovora.
Posebna pozornost
»Ker smo na morju navzoči štiriindvajset ur na dan, to hitro zakroži tudi med organizatorji ilegalnih migracij, zato se našega koščka obale načelno močno izogibajo. Ne gre pa spregledati niti, da je Slovenija večkrat le tranzitna država, in če v tem delu morja že potujejo slepi potniki, potem si raje organizirajo pot neposredno do Italije, saj imajo več morja in je delovanje varuhov meje bolj razpršeno. Morska pot skozi Slovenijo pomeni povečano tveganje za tihotapce, zato je tudi cena, ki jo morajo plačati tisti, ki po nelegalnih poteh želijo v zahodno Evropo, navadno višja.« To so glavni vzroki, zakaj vsaj za zdaj težav z ilegalnimi migranti slovenska pomorska policija ni imela. Zadnji poskus, ki so ga zaznali, je bil leta 2010, ko so na jadrnici našli pet ilegalnih migrantov. Tudi na tovorni ladji so pred časom odkrili 12 migrantov, pomagala pa sta jim dva ladijska častnika, oba turška državljana. Pozneje sta bila priprta in pravnomočno obsojena na devet mesecev zapora. To je, tako pravi Rihter, učinkovito sporočilo kriminalnim združbam, ki se ukvarjajo s tihotapstvom ljudi.
Pomorska policija redno sodeluje z upravo za pomorstvo, ribiškim inšpektorjem, mornariškim odredom Slovenske vojske in agencijo za okolje. Mauro Rihter sodelovanje označuje za dobro, prednost je predvsem, ker so glede na velikost slovenske obale to majhne službe, člani koordinacijske skupine pa se med seboj dobro poznajo.
Čez lužo uveljavljena,
To sta edina patruljna čolna te znamke oziroma modela v evropskih vodah, čeprav sta med kanadskimi in ameriškimi varnostnimi organi zelo priljubljena in cenjena. Gumenjak ima dva zmogljiva 350-konjska zunajkrmna motorja znamke Yamaha, ki dosežeta hitrost do 50 vozlov (slabih 90 kilometrov na uro), na testiranju pri nas pa se je pokazalo, da ju niti burja ne ustavi več kot za kak vozel ali dva.
Oba so pred dnevi pripeljali iz kanadske tovarne Titan Boats in ju bodo danes, po končanem usposabljanju posadke in birokraciji, spustili v morje. Primarno bosta namenjena varovanju in nadzoru slovenske morske meje, a ker je Slovenija kot članica EU zavezana medsebojni pomoči, ni izključeno, da gumenjak skupaj s posadko ne bo odšel na misijo v tujino v okviru Frontexa (agencija EU za nadzor zunanje meje), če se bodo pokazale potrebe po povečanem nadzoru ilegalnih migrantskih poti.
Komandir Mauro Rihter je prepričan, da bosta čolna služila namenu, o usodi največjega P-111, ki so ga spremljale težave pri razpisu, zaradi okvar pa je bil tudi veliko na kopnem, pa pravi: »Največji P-111, ki so ga od začetka spremljale znane težave, bomo po odločitvi vrha policije obdržali, čeprav so bile najprej ideje, da bi ga odpisali. Ker je večji, pride zelo prav ob morebitnem obsežnejšem posredovanju in reševanju na morju, predvsem v slabih vremenskih pogojih. Bo pa gotovo šel v odpis oziroma prodajo izrabljeni P-89.«
