Obrambni minister Aleš Hojs je skladno z zakonom o obrambi ob dnevu državnosti sicer suvereno preimenoval Vojašnico Franca Rozmana Staneta v Vojašnico Edvarda Peperka, ki je padel v osamosvojitveni vojni. A ministrova odločitev je v javnosti dvignila veliko prahu, na političnem parketu pa sta preimenovanje podprli zgolj Hojsova NSi in največja koalicijska stranka SDS.
Hojs ob preimenovanju vojašnice tudi ni želel upoštevati sklepa parlamentarnega odbora za obrambo - ta je ministra pozval, naj prekliče odredbo o preimenovanju vojašnice FRS -, zaradi česar je predsednik odbora Franc Jurša (ki ga na slovesnosti ob preimenovanju ni bilo) že javno napovedal, da to zagotovo ni dobra popotnica za dobro sodelovanje med obrambnim ministrstvom in parlamentarnim odborom.
10 motorizirani bataljon Slovenske vojske, ki deluje v sestavi 1. brigade in je nosilec delovanja enot SV v operacijah kriznega odzivanja, bo odslej torej domoval v Peperkovi in ne v Vojašnici Franca Rozmana-Staneta. Prvi poveljnik omenjene vojašnice, polkovnik Janez Butara, nekdanji vojaški ataše v Makedoniji, je Humarju v zvezi s preimenovanjem vojašnice FRS danes poslal pismo, v katerem je razložil svoj izostanek na slovesnosti. Med drugim je zapisal: »Zares ne želim sodelovati v pritlehnih politikantskih igricah trenutne politične falange, ki za svoje politične cilje zlorablja celo pokojne pripadnike TO«.
Slovesnost je bila danes tudi v vojašnici v Cerkljah ob Krki, ki doslej ni imela posebnega imena, zdaj pa so jo poimenovali po Jerneju Molanu, 27. junija 1991 v bitki pred mejnim prehodom Rigonce padlem članu intervencijske enote brežiške teritorialne obrambe. »Veseli nas, da so se odločili za poimenovanje vojašnice v Cerkljah ob Krki po Jerneju Molanu in da so s tem dali priznanje dogodkom iz leta 1991 ter vsem žrtvam, ki so padle za Slovenijo,« je ob včeraj pred vhodom v edino slovensko vojaško letališče dejala Jasmina Molan, njegova hčerka. »Na ta način bodo ljudje morda bolje poznali Jerneja Molana in ostale padle ter ohranili spomin, da so bile leta 1991 tudi žrtve.«