Služb ni. Ustvariti si jih bomo morali sami

Kje so razlogi za težave mladih? Kaj predlagajo sami? Pogovor se s predsednico Mladinskega sveta Slovenije Teo Jarc.

Objavljeno
30. junij 2013 19.36
Predsednica mladinskega sveta v Ljubljani 28. junija 2013.
Mario Belovič, notranja politika
Mario Belovič, notranja politika
Ljubljana – Reševanje visoke brezposelnosti med mladimi bo, kot kaže, postala ena od prioritet stare celine, tudi Slovenije.

Evropska politika se bo, kot kaže, intenzivneje lotila alarmantne problematike mladih brezposelnih. Takšne napovedi prihajajo tudi od naše vlade. Kako razumete obet novih prioritet?

Teh dejanj Evropske unije smo zelo veseli, saj je na koncu še povečala sredstva za to problematiko in tudi Slovenija bo do teh sredstev upravičena. To je nujno, ker se bojimo, da država sama ne more zagotoviti dovolj financ, da bi se tega problema lotila resno, zato je kakršnakoli zunanja pomoč več kot dobrodošla. Dejstvo, da se je število nezaposlenih mladih tako povečalo, predvsem po državah južne Evrope, nas jo očitno prisililo, da se tega lotevamo načrtno. V Sloveniji se je brezposelnost med mladimi leta 2012 povečala bolj kot, recimo, v Španiji, Grčiji ali na Portugalskem, kar je alarmantno.

Država se bo pri tem vendarle gibala v precej ostrih mejah začrtane fiskalne konsolidacije, tudi pri predlaganih intervencijskih ukrepih. Kaj v teh okvirih za mlade lahko stori vlada?

Država zagotavlja le del sredstev za zaposlovanje mladih. Od rebalansa, ki sicer še ni sprejet, nekaj pričakujemo, a ne veliko. Nekaj denarja bo iz evropske jamstvene sheme »youth guarantee«, od osem do deset milijonov. Na ravni nove finančne perspektive EU 2014–2020 pa se bo na operativni ravni dalo zagotavljati dodatne zaposlitve. Zato upamo, da bo na koncu teh sredstev še več. Pri ukrepih moramo ločiti med kratkoročnimi in dolgoročnimi. Kratkoročni so ukrepi aktivne politike zaposlovanja, s katerimi se subvencionira ali oprosti dajatev. Dolgoročno pa se moramo problematike lotiti bolj sistemsko. Torej s prilagajanjem izobraževalnega sistema potrebam na trgu dela, s priznavanjem neformalnih kompetenc, ki bi mladim pomagale k večji zaposljivosti, z ureditvijo študentskega dela, s spodbujanjem podjetništva.

Torej so za boljši položaj mladih potrebne tudi spremembe visokošolske politike?

Izobraževalni sistem je zelo neprilagojen potrebam trga dela. Mladi v njem sicer naredijo vse, kar se od njih pričakuje, in diplomirajo, ko pa se želijo zaposliti, se izkaže, da ne znajo tistega, kar delodajalec od njih pričakuje. Nimajo ne znanj ne kompetenc ne praktičnih izkušenj. Delovne izkušnje je mogoče pridobiti neformalno, recimo v nevladnem sektorju, a je to, ali bo takšne izkušnje priznal, odvisno od delodajalca. Za začetek bi bilo dobro, če bi bilo v izobraževalnem sistemu več praktičnega dela.

Mladi se po končanju šolanja v večini primerov ne morejo vključiti na redni trg dela in so obsojeni na negotove oblike dela. K temu pripomore tudi sedanje študentsko delo, ki ga namerava vlada regulirati. Kako naj to stori, da bo izboljšala položaj?

Sistem študentskega dela je treba spremeniti, saj ne sme nadomeščati rednih zaposlitev kot zdaj, zagotovo pa ga ni smiselno popolnoma ukiniti. Če študenti med študijem potrebujejo dodatni zaslužek, morajo imeti možnost, da delajo, ne da to možnost izkoriščajo.

Pri nas se le postopno uveljavlja koncept socialnega podjetništva. Bi ta način dela lahko bil uporaben tudi pri reševanju visoke brezposelnosti med mladimi?

Socialno podjetništvo je res ena najbolj atraktivnih načinov, ki ustvarja priložnosti tako za mlade, predvsem pa za vse rizične skupine, med katere ne spadajo samo mladi. Skratka, primeren je za vso družbenokoristno dejavnost, kjer primarni namen ni dobiček, temveč predvsem vračanje družbi. To je zelo plemenita oblika zaposlitve, ki upamo, da se bo razvila. Službi ni. Ustvariti si jih bomo morali sami.

Mlado generacijo poleg visoke brezposelnosti pesti tudi kronično pomanjkanje stanovanj.

Ne gre za kronično pomanjkanje stanovanj, težava je kronično pomanjkanje dostopnih stanovanj za mlade. Stanovanj je dovolj, a so za mlade nedostopna. Ker ni rednih oblik zaposlitve in rednega prihodka, banke mladim ne dajo kredita. Urediti je treba nepremičninski trg. Trenutno se sprejema nacionalni stanovanjski program, kjer smo podali svoje predloge za subvencije mladim. Tudi banke bi bilo treba spodbuditi h kreditiranju. Predlagali smo tudi to, da bi se s trajno najemniškimi stanovanji postopno odplačevalo stanovanja. Težava bi bila preprosto rešena tudi, če bi se cena najemniških stanovanj toliko znižala, da mladi ne bomo imeli želje po lastniškem stanovanju, ker ne bo težava plačevati najemnine.