Borut Pahor na Ptuju sicer ni deloval kot mirovni posrednik, je pa kot sotvorec zamisli o konferenci o Zahodnem Balkanu, hote ali nehote prevzel vlogo povezovalca med Evropsko unijo in Zahodnim Balkanom.
Ni znano, kdo je slovenskemu ministrskemu predsedniku svetoval, naj za prvo srečanje na vrhu med Slovenijo, Hrvaško in Srbijo po razpadu nekdanje skupne države izbere prav Ptuj in tamkajšnji grad, v katerem je na ogled razstava o življenju družine Leslie, nekdanjih dolgoletnih lastnikov ptujskega gradu. A kdor koli je že to bil, po vsej verjetnosti ni imel v mislih presenetljivo zanimive simbolike. Valter Leslie, prvi izmed članov rodbine, ki je dobila v posest ptujski grad, je namreč leta 1665 v imenu tedanjega avstrijskega cesarja Leopolda I. odpotoval v Istanbul k turškemu sultanu Mehmetu IV. ratificirat mirovno pogodbo med habsburško monarhijo in otomanskim cesarstvom po znameniti bitki pri Monoštru leto dni prej.
Borut Pahor na Ptuju sicer ni deloval kot mirovni posrednik, je pa kot sotvorec zamisli o konferenci o Zahodnem Balkanu, na kateri naj bi 20. marca na Brdu pri Kranju države te najbolj problematične evropske regije poskušale oblikovati okvir delovanja za jasnejšo evropsko perspektivo, hote ali nehote prevzel vlogo povezovalca med Evropsko unijo in Zahodnim Balkanom. Že to, da mu je uspelo odstraniti večino ovir, ki jih je za udeležbo na konferenci postavljala najprej Srbija, za njo pa še Kosovo, je zagotovo diplomatski uspeh. Za nameček pa je s sestankom tudi poskrbel za umiritev nedavnih trenj med Zagrebom in Beogradom.
Oblikovanje nekakšne »personalne trilaterale« med Pahorjem, hrvaško premierko Jadranko Kosor in srbskim predsednikom Borisom Tadićem lahko razumemo tudi kot dokončno usmeritev Pahorjeve zunanje politike na Balkan. Sklic mednarodne konference o Zahodnem Balkanu na Brdu, in to kljub podobni konferenci, ki jo špansko predsedstvo in evropska komisija pripravljata maja v Sarajevu, pospešeno urejanje odnosov s Hrvaško, zdaj še trilaterala Pahor-Kosor-Tadić pa dokaj načrtna usmeritev slovenske gospodarske diplomacije v države JV Evrope samo še dopolnjujejo celotno podobo in razblinjajo dvom o dejanskih prioritetah Pahorjeve zunanje politike.
Iz sobotne tiskane izdaje Dela