Tiskane izdaje
Ljubljana, Medvode - Smrad po gnijoči silaži in gnojevki ob nelegalno zgrajeni bioplinarni brez obratovalnega dovoljenja še vedno ni izginil. To je potrdilo tudi poročilo o širjenju neprijetnih vonjav v Zgornjih Pirničah, Verju in na obrobju Medvod, ki ga je po naročilu medvoške občine izdelalo podjetje Studio okolje.
Še ta teden bo Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana pripravil oceno tveganja za pojav nalezljivih bolezni, na podlagi katerega se bo zdravstveni inšpektor odločil o morebitnih ukrepih.
Izredni nadzor biolinarne sta zdravstveni inšpektor in predstavnik zavoda za zdravstveno varstvo (ZZV zaradi pritožb Pirničanov o glavobolih in da jih neprijetni vonj sili h kašljanju, bruhanju in jim draži dihalne poti, opravila že prejšnji teden.
Žiga Švegelj, predstavnik podjetja Studio okolje, je pojasnil, da so meritve opravili zjutraj 24. in 25. septembra.
V neposredni bližini vira neprijetnih vonjav so bile zaznavne večino časa, stopnja razredčevanja, izmerjena s pomočjo ročnega olfaktometra, je bila na teh mestih tudi 30, kar pomeni, da so morali vzorec zraka s čistim zrakom razredčiti tridesetkrat, da neprijetnih vonjav ni bilo več zaznati.
Na oddaljenosti 200 metrov od vira vonjav je bilo še vedno zaznati stopnjo razredčevanja 30, medtem ko je bila stopnja na oddaljenosti 400 metrov 15 in na oddaljenosti 500 metrov sedem. Na podlagi meritev strokovnjaki menijo, da je bila emisija neprijetnih vonjav precej velika, saj so bili tudi na večjih razdaljah od vira izmerjeni visoki faktorji razredčevanja. Za ocenitev ogroženosti življenjskih pogojev je treba izmerjene vrednosti primerjati z mejnimi vrednostmi, toda te v Sloveniji niso predpisane.
»Poročilo o zaskrbljujočih razmerah v Pirničah ni orodje, ki bi samo po sebi pripomoglo k izboljšanju. Občina Medvode je meritve naročila v upanju, da bo nekdo na ravni državne inšpekcije na ministrstvu za okolje vendarle prisluhnil ljudem, ki so izpostavljeni hudi obremenitvi. Teh pa se dlje časa brez posledic ne da prenašati. Dejstvo je namreč, da je biomasa v silosu bioplinarne. Bioplinarna, ki nima obratovalnega dovoljenja, pa ne dela,« je povedal medvoški občinski inšpektor Matija Šalehar.
Z okoljskega vidika so bioplinarne, v katerih predelujejo gnojevko, edina rešitev, so nam razložili na MOP, druga stvar pa je, da bi morala vsaka občina v dogovoru s krajani v svojih odlokih opredeliti, kaj spada v naselje in kakšna mora biti oddaljenost od hiš.
Pirniška težava je v tem, da si je družina Petač deset let želela prestaviti kmetijo iz središča vasi na obrobje, občinski svet je to odobril leta 2003. Toda namesto da bi, kot opredeljuje gradbeno dovoljenje, investitor zgradil hišo, hlev za 100 govedi in bioplinarno za potrebe kmetije, je lani tam zrasla velika bioplinarna z močjo enega megavata (namesto dovoljenih 30 kilovatov), ki bi na leto proizvedla 8,2 milijona kilovatov električne energije in 4,1 milijona kubičnih metrov bioplina.
