Tiskane izdaje
Rudno polje na Pokljuki – Smučarska zveza Slovenije (SZS) mora do konca septembra po odločbi inšpektorata za prostor zmanjšati površino in globino akumulacijskega bazena na Rudnem polju. V nasprotnem primeru ji zaradi črne gradnje grozi 40.000 evrov kazni. Zveza doslej inšpekcijskih odločb ni upoštevala.
Pri gradnji deset milijonov evrov vrednega biatlonskega centra na Pokljuki, ki so ga odprli pred petimi leti, SZS kot investitor ni v celoti upoštevala gradbenega dovoljenja. Zgrajeni akumulacijski bazen je namreč trikrat večji od dovoljenega. Gradbeno dovoljenje za biatlonski center je SZS pridobila na podlagi starega zakona o TNP, ki je dovoljeval gradnjo vodnih zbiralnikov, medtem ko novi zakon o TNP, leta 2010 v DZ sprejet s širokim soglasjem, dovoljuje le še gradnjo napajalnikov za živino.
Biatlonci: bazen je vitalnega interesa
Že septembra lani bi morala SZS bazen »uskladiti z gradbenim dovoljenjem« in ga zmanjšati, vendar tega ni storila, s pritožbami in upravnim sporom pa ni bila uspešna. Direktor SZS Jurij Žurej na vprašanje, ali bodo tokrat upoštevali odločbo inšpekcije, ni odgovoril. Dejal je, da si z različnimi pravnimi postopki prizadevajo za legalizacijo bazena. Kot pravi, bodo nadaljnji postopki pokazali, ali lahko bazen kljub vsemu ostane v zdajšnji velikosti, vse rešitve za funkcionalno urejen center, ki je za slovenski biatlon vitalnega interesa, pa so za SZS dobrodošle. Katere konkretne postopke vodijo za legalizacijo bazena, Žurej ni povedal, kot možnost je omenil le morebitno spremembo zakona o TNP.
Na vprašanje, kaj bi za SZS, biatlonski center in organizacijo tekmovanj v svetovnem pokalu pomenilo, če bi morali bazen zmanjšati oziroma odstraniti, je odgovoril, da je o morebitnih posledicah še prezgodaj govoriti. Matej Oblak, vodja biatlonskih reprezentanc, pravi, da ni pristojen za dajanje izjav o tem, medtem ko je v času vodenja biatloncev nekdanji predsednik zbora za biatlon Peter Zupan večkrat dejal, da brez bazena ni kompaktnega snega na Rudnem polju s čimer bi bila ogrožena biatlonska tekmovanja na najvišji ravni. Zupan je takrat celo razmišljal, da bi vodo za zasnežitev biatlonskega centra na Pokljuki pripeljali s 500 tovornjaki.
Morebitne spremembe zakona o TNP so malo verjetne, saj je odhajajoča vlada v začetku tega meseca ocenila, da za kaj takega ni potrebe. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) sicer pripravlja uredbo o načrtu upravljanja TNP in bo v postopku proučilo tudi, ali je za odpravo določenih težav na območju narodnega parka treba spremeniti zakon. A ker bo uredba po napovedih ministrstva šla v medresorsko usklajevanje najprej v zadnji četrtini leta, skorajda ni možnosti, da bi akumulacijski bazen formalno v zakonu ali v uredbi legalizirali do izteka roka inšpekcijske odločbe, to je do konca septembra.
Vodni zbiralnik v TNP le z državnim načrtom
V nasprotju z biatlonskim centrom na Pokljuki pa bi na smučišču Vogel na podlagi obstoječega zakona lahko zgradili akumulacijski bazen, čeprav je območje prav tako v TNP. »Gradnja vodnega zbiralnika za potrebe zasneževanja je na Voglu dopustna, če je načrtovana v okviru državnega prostorskega načrta (DPN),« so pojasnili na ministrstvu. V zakonu o TNP je bilo predvideno, da bo DPN za Vogel izdelan v poldrugem letu, do sredine leta 2012, a država pri tem krši lastno zakonodajo. Najprej je več kot poldrugo leto trajalo medresorsko usklajevanje glede določitve pobudnika DPN, na tedanjem ministrstvu za okolje in prostor so zatrjevali, da se »izjemno trudijo« najti najustreznejše organizacijske in vsebinske rešitve, zdaj pa na MKO obljubljajo, da bodo pobudo za začetek postopka za sprejetje DPN pripravili čim prej. Posredovali jo bodo ministrstvu za infrastrukturo in prostor, »ki bo pripravilo sklep o začetku priprave DPN Vogel in opredelilo terminski ter finančni načrt priprave DPN Vogel.«
Na MKO trdijo, da je zamuda pri sprejetju DPN za Vogel posledica sprememb zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, ki je spremenil postopek priprave in sprejetja DPN. Zdaj sta ta neprimerno zahtevnejša. Dodatna težava je bila tudi menjava v vodstvu družbe Vogel, hkrati pa na ministrstvu še ugotavljajo, da lahko večino načrtovanih prostorskih ureditev umestiti v prostor brez DPN, saj imajo podlago v veljavnih občinskih dokumentih.
Direktor Vogla Boštjan Mencinger je prepričan, da priprava DPN traja predolgo. Za prvo fazo razvoja smučišča DPN ne potrebujejo, za ključne investicije za dolgoročni razvoj Vogla, denimo povečanja smučišča proti Ribčevem Lazu in gradnje vodohrana, pa mora biti izdelan DPN.
