Tiskane izdaje
Murska Sobota - Sredi julija je mestna občina na dražbi poskušala prodati tri komunalno urejene parcele v Severni obrtno - industrijski coni (SOIC) po izklicni ceni, ki je bila za 15 odstotkov nižja od ocenjene, vendar kupcev zanje ni bilo. Letos bodo poskusili še enkrat, vendar je zaradi omejenih možnosti zniževanja cen upanja malo.
Veliki načrti s cono, ki jo je mestna občina Murska Sobota na okrog 50 hektarjih zemljišč pred več kot desetletjem uredila ob pomoči denarja iz strukturnih skladov in ki naj bi v Mursko Soboto privabila čimveč proizvodnih podjetij, se torej še vedno niso uresničili. Ne samo, da občini že od leta 2010 ni uspelo prodati niti ene od preostalih petih parcel, ampak še vedno samujejo tudi mnoge, ki so jih podjetja ali posamezniki kupili že pred leti.
Po mnenju murskosoboškega župana Aleksandra Jevška tačas sploh ni težava v tem, da za komunalno urejena zemljišča v coni ne bi bilo zanimanja, ampak je problem v cenah. Ker je občina cono uredila s pomočjo evropskih sredstev (od 2,2 milijonske naložbe je bilo 1,4 milijona evrov iz evropskih strukturnih skladov), nima povsem prostih rok pri pogajanju o cenah, ampak mora ob prvi prodaji zemljišča ponuditi po ocenjeni vrednosti, na drugi prodaji ceno lahko zniža za največ 15 odstotkov, nato pa le še enkrat za 15 odstotkov. »Mi torej zemljišč ne moremo podjetjem, ki bi pri nas investirala in zaposlovala, ponujati po evro za kvadratni meter in smo zato v slabšem položau v primerjavi z nekaterimi drugimi občinami,« pravi Jevšek.
A težave so tudi z že prodanimi zemljišči, saj sta na njih do sedaj zrastla le dva proizvodna objekta, tovarna svetil Xal in tovarna nogavic Wolford, ki skupaj zaposlujeta okrog 400 ljudi. Zgrajeni so sicer tudi trije trgovski objekti, ki pa niso prinesli večjega števila zaposlenih.To je seveda daleč od 1500 ali celo 2000 delovnih mest, kolikor jih je prejšnji župan obljubljal ob začetku urejanja te največje pomurske industrijske cone. Lastnik največjega, 5,1 hektarja velikega zemljišča Bisol, ki je ob nakupu leta 2010 obljubljal tovarno sončnih celic s 750 zaposlenimi, se je zaradi sprememb na trgu solarne tehnologije že leta 2013 naložbi dokončno odpovedal in poskušal občini zemljišče vrniti po približno enaki ceni, kot jo je kupil, a se mestni svet s tem ni strinjal in zato zemljišče še sedaj zeva prazno. Uspešen soboški trgovec z avtomobilskimi deli GMT, ki je lastnik 2,2 ha velikega zemljišča, si je po naših informacijah premislil in bo velik logistični center gradil na drugi lokaciji, SGP Pomgrad s svojo skoraj dvohektarsko parcelo čaka boljše investicijske čase, podobno pa se dogaja z zemljiščem družbe Imo - Real. SkorajvVsa obrtno - industrijska cona torej čaka boljše čase.
