Tiskane izdaje
Ljubljana – Končala se je javna razprava o težko pričakovani reorganizaciji centrov za socialno delo. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ocenjuje, da bo predlog sprememb zakona o socialnem varstu, ki je pravna podlaga zanjo, državni zbor sprejel najkasneje junija
S predlogom želijo zdaj preobremenjene socialne delavce razbremeniti birokracije, vodenja upravnih postopkov in jih vrniti na teren, k ljudem s stiskami ter poenotiti postopke na centrih za socialno delo (CSD), ki ji zdaj vsak vodi na svoj način. V zadnjih letih je socialnih problemov zaradi gospodarske krize vse več, povečalo se je število prejemnikov socialnih transferjev, več je nasilja in drugih težav, ki zahtevajo hitro in učinkovito ukrepanje, so zapisali na ministrstvu, zaradi česar potrebujemo sodoben sistem.
Foto: Delo Infografika
Tega naj bi zagotovile uvedba nove organizacijske strukture, informativne odločbe in socialna aktivacija. Zadnja bo in s pomočjo evropskih sredstev potekala do leta 2020. Na ministrstvu bodo zaposlili 48 socialnih aktivatorjev, ki bodo na centrih delali z dolgotrajno brezposlenimi in jih usmerjali v programe socialne aktivacije. Ta del nalog je bil zaradi pomanjkanja časa na CSD do zdaj prezrt.
Izdaja prvih informativnih odločb, ki bodo podobne dohodninskim informativnim izračunom, naj bi stekla septembra. Premoženjsko stanje družin, ki bo služilo za določanje pravic, ki jih dobijo iz javnih sredstev, od državnih štipendij, otroških dodatkov do subvencij za vrtce, malice in kosila, se bo preverjalo avtomatično. To bo razbremenilo prosilce, ki so doslej morali vsako leto ponovno oddajati vloge, prav tako socialne delavce.
Najtrši oreh bo sprememba organizacijske strukture. Število dosedanjih 62 enot centrov se ne bo spremenilo, pridružilo pa se jim bo še 16 območnih enot in ena centralna, ki bo skrbela za podporo obstoječim centrom, izobraževanje, analize in poenotenje praks. Območne enote bodo medtem upravljale s finančnimi, pravnimi in računovodskimi zadevami lokalnih enot, koordinirale izvajanje nalog v regiji, interventno službo in krizni center za mlade.
Podpora koalicije še negotova
Stroka je najbolj kritična do pomanjkanja kadrov na centrih za socialno delo, na kar predlog zakona ne odgovarja. V Socialni zbornici menijo, da bo reorganizacija v korist uporabnikov, vendar si želijo, da bi bila neodvisna od aktualne politike, je prejšnji teden na posvetu v državnem svetu dejala njena predsednica Valerija Bužan.
Kaj pa o predlogu meni politika? V vladajoči SMC začetek projekta podpirajo, vendar od ministrice pričakujejo, da ga bo konkretizirala z zakonskimi in podzakonskimi akti, ki bodo nakazala, kako bo država s CSD na najboljši način pomagala ljudem v stiski. V Desusu uradnega stališča še nimajo – Franc Jurša, vodja poslancev bi glasoval proti, Uroš Prikl za, a le če bodo predlog še izpilili. Sicer so zaskrbljeni, da bi lahko nova ureditev v prihodnjih letih poskrbela za ukinitev centrov v manjših občinah. Kot je znano so lani v Desusu na prvi od dveh interpelacij proti Anji Kopač Mrak glasovali za njen odhod. Med uradnimi razlogi je bila tudi različna politika na centrih za socialno delo. Ob ministričini drugi interpelaciji pa je nekatere poslance zanimalo, zakaj takšno zavlačevanje z reorganizacijo CSD. Namere svoje ministrice podpirajo v SD.
Iz kabineta ministrice za delo Anje Kopač Mrak so nam sporočili, da pripombe na zakon – javna razprava se je iztekla v četrtek – še pregledujejo, saj so jih na zadnji dan prejeli še kar nekaj. Predvidevajo, da bi bil predlog zakona na vladi lahko sprejet marca, v parlamentu pa najkasneje junija. Do takrat bodo po državi potekali lokalni posveti, na katerih bodo predstavili projekt reorganizacije in prisluhnili mnenjem, s katerimi bodo nato zakonski predlog dopolnjevali. Reorganizacija se bo začela jeseni in predvidoma končala v začetku leta 2018, ko bodo vzpostavljene območne enote CSD.
