Socialno podjetništvo ni romantika

Radlje ob Dravi – Čeprav država spodbuja socialno podjetništvo prek javnih razpisov in socialnim podjetjem ponuja številne ugodnosti, kot so kritje stroškov za zaposlene v prvih petih letih delovanja, za najem prostorov pa tudi za nekatere obratovalne stroške, socialna podjetja v državi ne rastejo kot gobe po dežju. Lani jih je bilo pri nas okoli šestdeset.

»Socialno podjetništvo ni romantika, ampak trdo zaslužen kruh in podjetništvo s poslanstvom,« je na posvetu o socialnem podjetništvu na podeželju v Radljah ob Dravi izjavil Peter Svetina iz zavoda Grunt. »Največji problem so ideje,« je prepričan Nenad Kobal z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

»V naši občini nimamo posameznikov, ki bi v socialnem podjetništvu videli izziv, čeprav po številu brezposelnih invalidov, denimo, ki so ena od naših ranljivih skupin, precej odstopamo od slovenskega povprečja in takšne projekte potrebujemo,« je dejal radeljski župan Alan Bukovnik in pozval ljudi, ki razmišljajo o socialnem podjetništvu in izpolnjujejo pogoje zanj, naj se vendarle odločijo.

To so storili v občini Šentilj, kjer bo na kmetiji Sirk kmalu zaživela prva bivalna enota za starejše. Avtorica pilotskega projekta Slavica Klemenčič iz občine Šentilj je povedala, da je to najnovejša oblika socialnega varstva za starejše, ki odklanjajo domsko varstvo, a iz različnih vzrokov ne morejo ostati doma. »Projekt je namenjen fizično neoviranim, aktivnim starostnikom, starejšim od šestdeset let. Stroški za takšno namestitev bodo precej ugodnejši od stroškov domskega varstva,« je napovedala Klemenčičeva.

Na Sirkovi kmetiji na Zgornji Velki imajo trideset hektarov svojih obdelovalnih površin, obdelujejo pa jih kar petinosemdeset, saj imajo v najemu več manjših kmetij. V hiši, stari 200 let, so že uredili sobe za starostnike. »Sprejmemo jih lahko do deset,« je razložila Vesna Sirk. Zanimanje je veliko, prve stanovalce pa naj bi dobili še letos. »Za socialno podjetništvo na kmetiji smo se odločili, da bi zaposlili sestro.«

Kar pet let pa je Peter Svetina iz zavoda Grunt potreboval, da je za socialno podjetništvo nagovoril kmeta iz Komende: »Po tehtnem premisleku, kaj bo to pripomoglo njegovi kmetiji, se je le odločil. Danes ima zaradi njegove odločitve delo in plačo pet posameznikov, ki imajo od 30 do 70 odstotkov zmanjšane delovne zmožnosti.« S pomočjo invalidov so na kmetiji okrepili dopolnilno dejavnost: iz mleka pripravljajo jogurte, iz jajc testenine, prodajajo pa tudi druge pridelke z njive in zelenjavnega vrta.