Sodišč pa ne bodo dali

Občine z reorganizacijami izgubljajo delovna mesta, država pa do zdaj še ni pokazala prihrankov.

Objavljeno
11. september 2017 23.02
sodišče v Ljublajni 15.maja 2013
Franc Milošič
Franc Milošič
Ptuj – Osemnajst županov s ptujskega in ormoškega območja je podpisalo protestno pismo proti spreminjanju mreže sodišč. K podpisu bodo povabili tudi druge regije in občine, v katerih reorganizacija sodišč predvideva ukinjanje ali združevanje. Takšen načrt spreminjanja je napad na regionalizacijo, lokalno samoupravo in ustavno ureditev, saj številne državljane postavlja v neenakopraven položaj, pravijo župani.

Ministru Goranu Klemenčiču so v pismu razgrnili tudi 650-letno neprekinjeno zgodovino sodstva na Ptuju in zahtevajo, da »Okrožno sodišče na Ptuju ohrani svoj status in se ne priključi Okrožnemu sodišču v Mariboru«. Predsednik ptujskega Okrožnega sodišča Andrej Žmauc je poudaril, da ptujsko okrožno sodišče še ni prejelo nobenega uradnega dokumenta o spremembi mreže sodišč in morebitni reorganizaciji.

Ukinitev ali priključitev ptujskega sodišča k mariborskemu bi zaprla tudi vrata okrožnih sodišč v Ormožu in na Ptuju. Žmauc našteva vzroke proti reorganizaciji: »Število zadev se povečuje, število rešenih zadev na sodnika je visoko, dostopnost do sodišča iz oddaljenih krajev Haloz in velikega dela Slovenskih goric bi se poslabšala, sodišče pokriva več mednarodnih prehodov čez državno mejo, dolžina državne meje, slabe prometne povezave, socialni položaj prebivalcev, zgodovinski vzroki in podobno.«

Butolen: Župani izgubljamo politično moč

Omenjena tri sodišča zdaj zaposlujejo 141 ljudi, od tega 27 sodnikov (okrožno Ptuj 8, okrajno Ptuj 16 in okrajno Ormož 3), že kmalu pa pričakujejo zaposlitev še enega. Če bi sodišče priključili mariborskemu, bi to »po grobi oceni pomenilo zmanjšanje za najmanj 15 delovnih mest«.

Župani poudarjajo, da država v zadnjem času pod pretvezo prihrankov ukinja večino svojih služb na periferiji in tako drugega za drugim ukinja pogoje regionalnim centrom, da bi to svojo vlogo še ohranjali. »Režejo nas kot salamo, z enega konca proti sredini. Krajevne urade, pošte, geodetsko službo so nam že ukinili,« se jezi ormoški župan Alojz Sok. Kidričevski Anton Leskovar pa poziva na združene proteste v Ljubljani in stopnjevanje pritiska na državo, ker ne vidi nobene druge možnosti, da bi se trend ustavil.

Žetalski župan Tone Butolen ugotavlja, da je država županom pobrala vso politično moč in vpliv ter da »imajo toliko politične moči kot društvo praženega krompirja«. Občine in mesta z reorganizacijami izgubljajo delovna mesta, država pa do zdaj še ni pokazala nobenih prihrankov, s katerimi upravičuje zmanjševanje. Če prihraniš najemnino za pisarno v Ormožu, zaposlenim pa plačuješ potne stroške do Ptuja, potem je to »prihranek, pa naj stane, kolikor hoče«, kot temu pravi Sok.