Sodišča dobivajo še enega novega nadzornika

Ljubljana – Iskanje odgovornosti zaradi primera nerazglašenih oporok pušča slab priokus, saj odgovornih odrejeni nadzori niso odkrili. Toda vodja službe za nadzor organizacije poslovanja sodišč Miran Jazbinšek pravi, da zanje ta primer še ni končan.

Po treh letih od uzakonitve je konec preteklega leta delo na pravosodnem ministrstvu začela služba za nadzor organizacije poslovanja sodišč, ki jo vodi celjski sodnik Miran Jazbinšek, ki je od junija lani za tri leta dodeljen na delo na pravosodno ministrstvo. Zamisel o takšni službi, ki je nastala v času nekdanjega pravosodnega ministra Senka Pličaniča, je med sodniki, pričakovano, spodbudila veliko nasprotovanj. Razumeli so jo kot priložnost za poseganje politike v sodstvo, saj je včasih težko potegniti ločnico med sodno upravo in konkretnim sojenjem, še posebno če ni zadostnih varovalk, spretni interpretatorji pa znajo mejo med dovoljenim in nedovoljenim posegom zelo zamakniti. Toda naš sogovornik zagotavlja, da bo služba brez dvoma imela spoštljiv odnos do tistih, ki jih nadzira, zlorab ne bo, sogovorniki službe pa bodo predvsem predsedniki in direktorji sodišč.

Služba za nadzor je delo začela pred dobrim mesecem dni. Ste že odredili kakšen nadzor?

Skladno s pravilnikom, ki ureja organizacijo njenega delovanja, izvaja služba za nadzor predvsem redne in izredne nadzore. Redni nadzori se izvajajo na podlagi letnega načrta nadzorov, ki ga sprejme minister. Ta letni načrt bo minister sprejel do konca meseca. Za morebitno uvedbo izrednega nadzora pa morajo biti podani razlogi, ki so navedeni v pravilniku. Izredni nadzor uvede minister na predlog ali s soglasjem vodje službe. Razlogov za uvedbo izrednega nadzora služba doslej ni zaznala na nobenem sodišču.

Niti v primeru nerazglašenih oporok, zaradi katerih, kot izhaja iz nedavnega poročila pravosodnega ministrstva, ne bo nihče odgovarjal?

V službi za nadzor smo v tej zadevi seznanjeni z dosedanjimi aktivnostmi vrhovnega sodišča, državnega pravobranilstva, notarske zbornice in ministrstva za pravosodje. Doslej nihče ni ugotovil individualne odgovornosti delavcev sodišč, sprejeti in izvedeni sistemski ter organizacijski ukrepi pri vnosu podatkov o hranjenih oporokah v centralni register pri notarski zbornici pa omejujejo podobna tveganja v prihodnje. Kljub temu bo služba za nadzor zadevo spremljala še naprej in v primeru morebitnih ugotovljenih odgovornostih za nastale razmere ukrepala v okviru svojih pristojnosti. Če bo ugotovljena kakršna koli odgovornost, bomo pristojnim disciplinskim organom po zakonu o sodniški službi ali po zakonu o javnih uslužbencih predlagali uvedbo disciplinskih oziroma drugih predpisanih postopkov za ugotavljanje individualne odgovornosti in predčasno izdelavo ocene sodniške službe, ki se sicer izdela najmanj enkrat na tri leta, minister za pravosodje pa lahko personalnemu svetu sodišča predlaga, da jo izdela predčasno.

Sodstvo trdi, da je eno od najbolj nadzorovanih sistemov v družbi, kakšna je dodana vrednost službe za nadzor. Ali to pomeni nezaupnico dosedanjim nadzornim mehanizmom?

Pogosto se prezre, da sta minister za pravosodje in sektor za pravosodni nadzor že izvajala večino pooblastil, ki so v pristojnosti službe za nadzor. Torej v vsebinskem smislu ustanovitev službe za nadzor ne predstavlja popolne novosti. Nova organizacijska oblika pa bo nedvomno omogočila specializacijo službe na poslovanje sodišč in povišanje kakovosti opravljenega dela.

Ste nekakšna inšpekcijska služba?

Če že mora obveljati takšno poimenovanje službe, potem smo nedvomno inšpekcijska služba v dobrem pomenu te besede.

Služba je bolj ali manj zamisel nekdanjega pravosodnega ministra Senka Pličaniča, sodstvo nad njeno ustanovitvijo ni bilo nikoli navdušeno in niti zdaj ni, vidijo jo kot obvod za vtikanje izvršne oblasti v delo tretje veje oblasti. Če že, pravijo, bi morala delovati znotraj sodnega sveta, in ne pravosodnega ministrstva.

Takšne ocene o službi za nadzor, ki pravzaprav še ni dobro začela delati, poznam. Ne vem pa, na kakšnih pravnih in dejanskih podlagah temeljijo. Ustanovitev službe za nadzor je določena z veljavnim zakonom o sodiščih, ki natančno določa njene pristojnosti. Takšna zakonska ureditev nedvomno kaže ravnovesje in kontrolo med tremi vejami oblasti, določenimi v ustavi. Pri tem je jasno, da ne sme biti posegov ene veje v ključno funkcijo druge veje oblasti. Se pravi, da niti služba za nadzor ne sme posegati v sodnikovo izvajanje sodniške funkcije. Dokler bom jaz vodja te službe, takšnih posegov gotovo ne bo. Lahko samo še dodam, da služba za nadzor ni unikum niti v mednarodnem merilu, saj podobne službe že delujejo tudi v nekaterih drugih državah članicah EU, na primer v sosednji Hrvaški.

Kakšen je realen domet službe? Boste odstavljali predsednike sodišč?

Služba za nadzor nima takšnih pristojnosti in lahko v primeru ugotovljenih nepravilnosti, ki vplivajo na izpolnjevanje meril za kakovost dela sodišč, zgolj predlaga razrešitev predsednika sodišča. O predlogu pa odloča sodni svet.

Kako boste preprečili, da uradnikov službe ne bodo preveč zasrbeli prsti in da ne bodo ob preverjanju dela sodne uprave hkrati listali po sodnikovih sodnih spisih?

Niti jaz nisem naklonjen pregledovanju sodnih spisov v večjem obsegu, kot je to nujno potrebno za izvedbo nadzora. Pravilnik, ki ureja organizacijo dela službe za nadzor, omogoča nadzore na podlagi posredovanih podatkov sodišč, to bo služba za nadzor nedvomno izvajala. V primerih administrativnih in takšnih pregledov, kjer je nujen vpogled v sodni spis, bomo nadzore izvajali ob pomoči javnih uslužbencev sodišč. Tako ne bo vpogledov v vsebine sodnih spisov, ki niso predmet nadzora.

Ste sodnik, ki je zdaj dodeljen na delo na pravosodno ministrstvo, in nekdanji predsednik celjskega okrožnega sodišča. Apetiti politike po obvladovanju sodstva so vam znani. Imate vgrajene varovalke, da se to ne bo zgodilo?

Nedvomno mi bodo dolgoletne sodniške in vodstvene izkušnje v pomoč, da bom kot vodja službe za nadzor znal odvrniti vse takšne poskuse. Tudi zato, ker sem še vedno sodnik, bo eno glavnih vodil službe za nadzor spoštovanje neodvisnosti sodišč in sodnikov pri izvajanju sodniške funkcije.

Sodni svet trdi, da je pravilnik o službi preveč splošen in da ne zagotavlja dovolj varovalk, da ne bi bilo zlorab.

Šele praktična uporaba pravilnika bo najbolj pokazala, ali so bojazni o možnih zlorabah utemeljene ali ne. Vsekakor velja, da so bile pri izdelavi pravilnika upoštevane številne vsebinske pripombe sodišč, ki zadevajo postopek izvajanja nadzorov in pooblastila službe za nadzor. Če k temu dodamo še določbe zakona o sodiščih, ki jasno določajo delokrog in pooblastila službe za nadzor, potem kakšnih pretiranih razlogov za zlorabe ne vidim.

Kaj bo torej v sodstvu zaradi dela službe za nadzor bolje, kot je zdaj?

Boljše ali slabše poslovanje sodstva je prvenstveno odvisno od vsakega posameznega sodišča in vseh sodnikov. Vloga službe za nadzor je predvsem to, da s svojim delom opozarja na morebitne pomanjkljivosti in krepi zavedanje o pomenu dobrega izvajanja sodne uprave za takšno organizacijo poslovanja sodišč, ki strankam zagotavlja pravico do sojenja v razumnem roku, tudi v najbolj zahtevnih in odmevnih postopkih na sodiščih.