Radan oproščen obtožb za uboj štirih bolnikov na nevrološki kliniki
Sodišče ga je oprostilo uboja, ponarejanja listin, neupravičenega slikovnega snemanja in zlorabe uradnega položaja.
Odpri galerijo
Izrek sodbe Ivanu Radanu FOTO: Blaž Samec/Delo
Senat ljubljanskega okrožnega sodišča je po skoraj triletnem sojenju izrekel sodbo nekdanjemu zdravniku na nevrološki kliniki Ivanu Radanu. Sodišče ga je oprostilo uboja bolnikov, ponarejanja listin za bolniško odsotnost in neupravičenega slikovnega snemanja. Oproščen je tudi zlorabe uradnega položaja, da je nezakonito izdajal recepte.
Predsednik sodnega senata Okrožnega sodišča v Ljubljani Martin Jančar je ob utemeljitvi oprostilne sodbe za Radana tožilki Katarini Bergant očital, da je obtožbe proti Radanu gradila na osebnih okoliščinah obdolženca. A če je nekdo lažnivec, odvisnik ali osebnostno moten, to še ne pomeni, da je morilec, je dodal.
Po besedah sodnika je tožilstvo, ker je izhajalo iz subjektivnih okoliščin posameznika, spregledalo objektivne. Spomnil je na izraz, da je pravica slepa in ob tem dodal, da tožilstvu ne bi škodilo, če bi si občasno nataknilo prevezo slepote pravice.
Predsednik senata je bil oster tudi na račun kritik o delu sodišča v tožilkinih zaključnih besedah. Med drugim je zavrnil očitek, da je sodišče podvomilo v strokovnost priče tožilstva Mateje Lopuh. Bergantovi je Jančar še očital, da za diskreditacijo izvedenca sodišča Wolfganga Krölla ni izbirala sredstev, prav tako ji je očital metodološko napako, saj da je bilo iz pričanja Lopuhove očitno, da ji je tožilstvo dalo na razpolago zaslišanja drugih prič in njeno mnenje ni temeljilo zgolj na medicinski dokumentaciji.
V obrazložitvi oprostitve kaznivih dejanj ubojev se je sodišče oprlo predvsem na Kröllovo izvedensko mnenje, Jančar pa je opozoril tudi na pomanjkanje materialnih dokazov. Prav tako pri nobenem bolniku po njegovih besedah ni bilo mogoče sodnomedicinsko ugotoviti vzroka smrti, saj pri nobenem takoj po smrti ni bila izvedena obdukcija, izkop pa zaradi upepelitve ni bil več mogoč.
Pri tem je Jančar spomnil, da mora biti pri bolnikih, ki umrejo v zdravstvenem zavodu, izvedena obdukcija, razen če se odloči, da vzrok smrti ni sporen in se svojci s tem strinjajo. To je po oceni sodišča tudi razvidno iz dokumentacije bolnikov, na kateri so poleg Radana podpisani tudi drugi zdravniki. Po oceni sodišča iz tega neposredno izhaja, da so zdravniki v trenutku smrti bolnikov ugotovili, da vzrok smrti ni sporen.
Jančar je večkrat poudaril, da nihče od preostalih zaposlenih na nevrološki kliniki ni nikoli opozoril, da bi bilo kar koli narobe, dokler nista bila uvedena interni nadzor in policijska preiskava po tistem, ko je v javnost prišel primer bolnika, ki naj bi umrl zaradi aplikacije kalija. Radan se je zagovarjal, da kalij ni nikoli tekel v bolnika in je to bila le provokacija, s katero je želel opozoriti na nevzdržne razmere na oddelku.
Glede očitkov iz obtožnice o neupravičenem snemanju bolnikov – na Radanovem računalniku so namreč policisti odkrili fotografije in posnetke 15 bolnikov – je sodnik oprostilno sodbo pojasnil s tem, da bi bila majhnost kaznivega dejanja nesorazmerna z morebitno obsodbo. Za sodišče je ključno, da ni mogoče zatrjevati, da so bili posnetki narejeni z nekim drugim namenom od tistega, ki ga je navajal Radan – da je torej bolnike fotografiral iz pedagoških razlogov, je dejal sodnik Jančar. Fotografirane bolnike oziroma njihove svojce je sodnik napotil na civilno tožbo, če bi želeli uveljavljati odškodnino.
Za morebitno uveljavljanje odškodnine je sodišče na civilno tožbo napotilo tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki naj bi ga Radan po očitkih tožilstva oškodoval s predpisovanjem velike količine receptov. Sodišče je Radana namreč oprostilo tudi očitkov kaznivega dejanja zlorabe položaja s predpisovanjem receptov. Sicer je tudi sodišče zaznalo »ekscesno rabo«, da pa v zakonodaji ni natančno določeno, koliko zdravil lahko zdravniki predpišejo, je pojasnil Jančar.
Sodišče je tudi ocenilo, da je Radana treba brez vsakršnega dvoma oprostiti očitka ponarejanja listin za upravičevanje daljše bolniške odsotnosti. Po Jančarjevih navedbah dokumenti, ki naj bi jih Radan ponaredil, niso uradni dokumenti, s katerimi bi lahko opravičeval bolniško odsotnost, prav tako njegov nadrejeni ni bil pooblaščen preverjati utemeljenosti daljše bolniške odsotnosti. Lahko bi le ocenjevali, ali je to, da prijatelju predložiš ponarejen dokument, moralno ali nemoralno, je še dejal predsednik sodnega senata.
Tožilstvo je sicer zahtevalo 20 let zapora in prepoved opravljanja zdravniškega poklica. Sprva mu je celo očitalo umore, in sicer šestih bolnikov. Bergantova je pozneje umaknila očitke za dva umora, pred kratkim pa je tudi očitke o umorih preostalih štirih bolnikov prekvalificirala v uboje. Obramba pa je predlagala popolno oprostitev Radana, saj da mu ni mogoče utemeljeno očitati nobenega kaznivega dejanja. Obdolženi je v zaključnih besedah zatrdil, da je vse naredil v dobro bolnikov in da dejanj, ki jih je obtožen, ni kriv.
Predsednik sodnega senata Okrožnega sodišča v Ljubljani Martin Jančar je ob utemeljitvi oprostilne sodbe za Radana tožilki Katarini Bergant očital, da je obtožbe proti Radanu gradila na osebnih okoliščinah obdolženca. A če je nekdo lažnivec, odvisnik ali osebnostno moten, to še ne pomeni, da je morilec, je dodal.
Po besedah sodnika je tožilstvo, ker je izhajalo iz subjektivnih okoliščin posameznika, spregledalo objektivne. Spomnil je na izraz, da je pravica slepa in ob tem dodal, da tožilstvu ne bi škodilo, če bi si občasno nataknilo prevezo slepote pravice.
Predsednik senata je bil oster tudi na račun kritik o delu sodišča v tožilkinih zaključnih besedah. Med drugim je zavrnil očitek, da je sodišče podvomilo v strokovnost priče tožilstva Mateje Lopuh. Bergantovi je Jančar še očital, da za diskreditacijo izvedenca sodišča Wolfganga Krölla ni izbirala sredstev, prav tako ji je očital metodološko napako, saj da je bilo iz pričanja Lopuhove očitno, da ji je tožilstvo dalo na razpolago zaslišanja drugih prič in njeno mnenje ni temeljilo zgolj na medicinski dokumentaciji.
V obrazložitvi oprostitve kaznivih dejanj ubojev se je sodišče oprlo predvsem na Kröllovo izvedensko mnenje, Jančar pa je opozoril tudi na pomanjkanje materialnih dokazov. Prav tako pri nobenem bolniku po njegovih besedah ni bilo mogoče sodnomedicinsko ugotoviti vzroka smrti, saj pri nobenem takoj po smrti ni bila izvedena obdukcija, izkop pa zaradi upepelitve ni bil več mogoč.
Pri tem je Jančar spomnil, da mora biti pri bolnikih, ki umrejo v zdravstvenem zavodu, izvedena obdukcija, razen če se odloči, da vzrok smrti ni sporen in se svojci s tem strinjajo. To je po oceni sodišča tudi razvidno iz dokumentacije bolnikov, na kateri so poleg Radana podpisani tudi drugi zdravniki. Po oceni sodišča iz tega neposredno izhaja, da so zdravniki v trenutku smrti bolnikov ugotovili, da vzrok smrti ni sporen.
Jančar je večkrat poudaril, da nihče od preostalih zaposlenih na nevrološki kliniki ni nikoli opozoril, da bi bilo kar koli narobe, dokler nista bila uvedena interni nadzor in policijska preiskava po tistem, ko je v javnost prišel primer bolnika, ki naj bi umrl zaradi aplikacije kalija. Radan se je zagovarjal, da kalij ni nikoli tekel v bolnika in je to bila le provokacija, s katero je želel opozoriti na nevzdržne razmere na oddelku.
Očitki glede snemanja
Glede očitkov iz obtožnice o neupravičenem snemanju bolnikov – na Radanovem računalniku so namreč policisti odkrili fotografije in posnetke 15 bolnikov – je sodnik oprostilno sodbo pojasnil s tem, da bi bila majhnost kaznivega dejanja nesorazmerna z morebitno obsodbo. Za sodišče je ključno, da ni mogoče zatrjevati, da so bili posnetki narejeni z nekim drugim namenom od tistega, ki ga je navajal Radan – da je torej bolnike fotografiral iz pedagoških razlogov, je dejal sodnik Jančar. Fotografirane bolnike oziroma njihove svojce je sodnik napotil na civilno tožbo, če bi želeli uveljavljati odškodnino.
Za morebitno uveljavljanje odškodnine je sodišče na civilno tožbo napotilo tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki naj bi ga Radan po očitkih tožilstva oškodoval s predpisovanjem velike količine receptov. Sodišče je Radana namreč oprostilo tudi očitkov kaznivega dejanja zlorabe položaja s predpisovanjem receptov. Sicer je tudi sodišče zaznalo »ekscesno rabo«, da pa v zakonodaji ni natančno določeno, koliko zdravil lahko zdravniki predpišejo, je pojasnil Jančar.
Sodišče je tudi ocenilo, da je Radana treba brez vsakršnega dvoma oprostiti očitka ponarejanja listin za upravičevanje daljše bolniške odsotnosti. Po Jančarjevih navedbah dokumenti, ki naj bi jih Radan ponaredil, niso uradni dokumenti, s katerimi bi lahko opravičeval bolniško odsotnost, prav tako njegov nadrejeni ni bil pooblaščen preverjati utemeljenosti daljše bolniške odsotnosti. Lahko bi le ocenjevali, ali je to, da prijatelju predložiš ponarejen dokument, moralno ali nemoralno, je še dejal predsednik sodnega senata.
Tožilstvo je sicer zahtevalo 20 let zapora in prepoved opravljanja zdravniškega poklica. Sprva mu je celo očitalo umore, in sicer šestih bolnikov. Bergantova je pozneje umaknila očitke za dva umora, pred kratkim pa je tudi očitke o umorih preostalih štirih bolnikov prekvalificirala v uboje. Obramba pa je predlagala popolno oprostitev Radana, saj da mu ni mogoče utemeljeno očitati nobenega kaznivega dejanja. Obdolženi je v zaključnih besedah zatrdil, da je vse naredil v dobro bolnikov in da dejanj, ki jih je obtožen, ni kriv.
