Sodišče podaljšuje agonijo delavcev BGS Elektrike

Po polovici leta brez plač so delavci vložili vlogo za stečaj, a je sodišče prestavilo narok.

Objavljeno
27. november 2015 13.28
Janoš Zore
Janoš Zore
Brežice – »Odločitev sodišča me je povsem sesula,« je povedala delavka podjetja BGS Elektrika. Zaposleni konec agonije vidijo v stečaju, a sodišče si je po 54 dneh za razmislek vzelo še dodaten mesec.

»Za državo očitno ni pomembno, da plač nismo dobili sedem mesecev, temveč da pridemo v službo, kjer ni dela, ni pitne vode in zaradi neogrevanja delamo pri šestih stopinjah,« je povedala še ena od obupanih delavk.

Iz naslova socialnih dajatev ima BGS Elektrika za 0,7 milijona evrov neplačanih obveznosti do države, delavci so zadnje plačilo prejeli za del dela, opravljenega marca. Triindvajset zaposlenih v podjetju, ki je izdelovalo opremo za Siemensove vlake in kjer je še pred dvema letoma delalo več kot 180 ljudi, je pričakovalo, da bo država zahtevku za stečaj, vložen 1. oktobra, hitro ugodila. Toda v torek so na Okrožnem sodišču v Krškem preložili narok na 22. december.

Trideset ljudi na robu

»Nimamo za prevoz za na delo. A po zakonu moramo biti 1. decembra, ko se nam bo iztekel tretji sklep o čakanju na delo doma, znova na delovnem mestu,« je dejala naša sogovornica. Skupaj s skoraj 15 sodelavci, ki se zaradi, kot pravijo sami, neprijazne narave direktorja nočejo izpostavljati z imeni, smo se pogovarjali pri njej doma: »Štiri leta smo brez regresa, podjetje socialnih prispevkov ne plačuje od julija 2014, za preživetje si izposojamo denar. Nerazumljivo je, da sodnica pri tem ne vidi, da zaradi tega podjetja životari 30 ljudi.«

»Za hrano na mesec porabimo morda 70 evrov. Košarice v trgovini sploh več ne jemljem, za eno salamo je ne potrebujem,« pravi gospa, ki je otrokom dejala, da božička letos ne bo.

Uvedba stečaja bi ljudem brez denarja omogočila, da bi iz jamstvenega sklada prejeli tri minimalne plače in odpravnino ter bi kot brezposleni nato bili upravičeni do pomoči zavoda za zaposlovanje. Zdaj se agonija – do stečaja ali čudežnega preobrata v podjetju – podaljšuje za mesec dni.

Zatajil je sistem

»Sistem je zatajil, malega človeka ni zaščitil,« meni Branko Rožman, odvetnik 23 še vedno zaposlenih in okoli 20 nekdanjih delavcev, ki so se po izredni odpovedi odločili za sodno izterjavo zasluženega plačila. Ali bodo glede na 560 dni blokirane bančne račune kdaj prišli do dolgovanih zneskov, jim ne more obljubiti nihče. Delavci so dejali, da BGS Elektrika ali točneje družbe AAA-ING (podjetje se je preimenovalo 30. oktobra) samo državi dolguje 0,7 milijona evrov. »Družba že več kot leto dni zamuja tudi z vlaganjem REK-obrazcev [obvestila o plačah za državo]. Pol leta pa jih sploh več ne vlaga,« dodaja odvetnik: »Izkazali smo vse potrebno, da bi sodišče uvedlo stečajni postopek.«

Sodišče delavcem še ni ugodilo zaradi treh pojasnil direktorja družbe Draga Kramarića. Še 16-odstotni lastnik AAA-ING Antun Sabolski (solastnik BGS Elektrike iz Slavonskega Broda, ki je leta 2008 ustanovila istoimensko podjetje v Sloveniji) naj bi tako poravnal minimalne dolgovane zneske delavcem za preprečitev stečaja. Kramarić ob tem od Siemensa terja domnevni dolg v višini 2,1 milijona evrov, od novega produkta, bivalnih modulov, leta 2016 pričakuje milijon evrov prihodkov.

Tvegane poslovne odločitve

Kramarić nam je potrdil, da prototip modula izdelujejo iz kovine, vgrajene v halo nekdanjega Vina Brežice. Prav nakup nepremičnin podjetja v stečaju konec leta 2012 za 2,5 milijona evrov je bil eden od vzrokov za likvidnostne težave. BGS Elektrika se je zadolžila, a pričakovane izredne pomoči države (700.000 evrov) ni nikoli prejela: »Od Siemensa smo leta 2014 dobili 3,4-milijonski posel za obnovo nemških vlakov intercity. A nato so od nas zahtevali, da delo preselimo v Nemčijo. Tja se je vozilo 45 naših monterjev. Siemens nam ni priznal dodatnih stroškov. Zdaj nam ne da materiala, potrebnega za izvedbo del – pravijo, da so naše bonitetne ocene slabe.«

Da te zares nakazujejo na stečaj, je zaposlenim potrdil tudi Marko Funkl iz Gibanja za dostojno delo in socialno družbo: »Preverili smo podatke, razmere so porazne. Dela v tem podjetju za vas več ne bo. S pismom o vaših težavah bomo poskušali pospešiti odzivnost sodišča.«

Funklova preverba zaposlenih, ki direktorju iz Hrvaške in njegovi pomočnici iz domačega okolja Mileni Vranetič po številnih obljubah o delnem poplačilu dolgovanega (zaradi zadnje so vlogo za stečaj iz sredine septembra prestavili na oktober) ne verjamejo več niti besede, ni presenetila: »Prva leta je bil Kramarić najprej zelo uspešen. A ko je leta 2010 postal direktor, se je povsem spremenil. Vozil se je v dobrih avtomobilih, imel je restavracije. V treh letih sem morda dobila vsega skupaj 15 plač,« je še povedala ena od zaposlenih.