Sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek nekdanje ministrice
Sodišče meni, da bi Stanka Setnikar Cankar morala pričakovati, da bo javnost ocenjevala njeno preteklo, tudi zasebno življenje.
Odpri galerijo
Sodišče je prepričano, da je vse, kar je sledilo po objavi podatkov o zaslužku Stanke Setnikar Cankar, vključno z odstopom, le posledica dejstva, da so njeni prihodki v tem obdobju znašali 636.000 evrov. FOTO: Matej Družnik/Delo
Nekdanja ministrica za izobraževanje Stanka Setnikar Cankar je od države oziroma protikorupcijske komisije (KPK) terjala odškodnino, ker ji je objava KPK o njenih zaslužkih v Supervizorju po njenem prepričanju povzročila veliko škodo. Zaradi objave je tudi odstopila.
Ljubljansko okrožno sodišče je njen tožbeni zahtevek zaradi razkritja podatkov o izplačanih dodatkih zavrnilo. Tudi v tej pravdi je sodišče sicer izhajalo iz dejstva, da KPK za pridobivanje njenih osebnih podatkov ni imela zakonske podlage, kar je bilo ugotovljeno v upravnem postopku. Je pa sodišče mnenja, da to samo po sebi ni dovolj za uveljavljanje odškodnine. Meni namreč, da je že dovolj ugotovitev, da je KPK ravnala nezakonito.
Kljub vsemu je sodišče menilo, da so prihodki nekdanje ministrice podatek, ki se sme javno objaviti. Gledano z vidika vsebine, torej ne samega predhodnega postopka pridobitve podatka, ki je bil nezakonit, KPK z javnim razkritjem ni ravnala v nasprotju z zakonom. Pri tem je sodišče poudarilo, da je KPK imela možnost na podlagi obrazložene zahteve priti do teh podatkov tudi na zakonit način.
Sodišče je med drugim poudarilo, da je bil v obdobju zaostrenih finančnih razmer v državi namen KPK, da s Supervizorjem poveča transparentnost porabe javnega denarja, logičen. Dejstvo, da je bilo iz naslova avtorskih pogodb v 11 letih izplačanih več kot milijarda evrov, potrjuje, da je šlo za vprašanje, ki bi mu v okviru zmanjševanja porabe javnega denarja veljalo nameniti pozornost.
KPK bi podatke sicer lahko objavila brez imen, vendar bi na ta način po mnenju sodišča posegla v pravico javnosti, da se seznani z dejstvi iz zasebnega življenja predstavnikov izvršilne veje oblasti, predvsem če ti omogočajo preverjanje verodostojnosti in prepričljivosti osebe, ki opravlja javno funkcijo.
Sodišče meni, da je imela javnost pravico izvedeti za te podatke tudi zato, ker je bila takratni ministrici zaupana naloga zmanjševanja porabe javnih sredstev. Še zlasti v tem primeru, ko znesek ni bil zanemarljiv. Šlo je namreč za 636.039 evrov, kar je 4356 evrov na mesec. Plače pa je kot profesorica ob tem prejemala 2400 evrov neto, kot ministrica pa kasneje dobrih 2800 evrov neto.
Na poudarek, da je vse pošteno zaslužila z delom, pa je sodišče odgovorilo, da je KPK objavila vrednostno nevtralen podatek, brez namigovanja o nezakonitosti, kar je zatrjevala ministrica. Tožnica sodišča tako ni prepričala, da ji je hotela KPK z objavo škoditi.
Sodišče je med drugim še zapisalo, da bi nekdanja ministrica morala pričakovati, da bo javnost ocenjevala njeno preteklo, tudi zasebno življenje, nedvomno pa je šlo po mnenju sodišča za javnost zanimivo in pomembno temo. Sodišče je tudi prepričano, da je vse, kar je sledilo po objavi, vključno z odstopom, le posledica dejstva, da so njeni prihodki v tem obdobju znašali 636.000 evrov.
Kot smo poročali, je to, da je KPK marca 2015 z objavo teh podatkov nezakonito posegla v ustavno pravico nekdanje ministrice do varstva osebnih podatkov, ne da bi za to imela zakonsko podlago, pred dvema letoma ugotovilo vrhovno sodišče. Objava bi sicer bila v skladu z ustavo, a le če bi bilo v zakonu izrecno določeno, da KPK upravlja Supervizor, katere vrste osebnih podatkov ta vsebuje, način njihovega zbiranja, čas shranjevanja in namen njihove uporabe.
Setnikar Cankarjeva je od države zahtevala 30.772 evrov odškodnine za izgubo zaslužka, nematerialno škodo zaradi krnitve ugleda in duševnih bolečin ter javno opravičilo. Kot je dejala, ji gre v prvi vrsti za opravičilo in za to, da je poleg vseh objav glede izplačil, ki bodo na spletu objavljena večno, objavljena tudi sodba, da KPK v tem primeru ni ravnala zakonito.
Ljubljansko okrožno sodišče je njen tožbeni zahtevek zaradi razkritja podatkov o izplačanih dodatkih zavrnilo. Tudi v tej pravdi je sodišče sicer izhajalo iz dejstva, da KPK za pridobivanje njenih osebnih podatkov ni imela zakonske podlage, kar je bilo ugotovljeno v upravnem postopku. Je pa sodišče mnenja, da to samo po sebi ni dovolj za uveljavljanje odškodnine. Meni namreč, da je že dovolj ugotovitev, da je KPK ravnala nezakonito.
Kljub vsemu je sodišče menilo, da so prihodki nekdanje ministrice podatek, ki se sme javno objaviti. Gledano z vidika vsebine, torej ne samega predhodnega postopka pridobitve podatka, ki je bil nezakonit, KPK z javnim razkritjem ni ravnala v nasprotju z zakonom. Pri tem je sodišče poudarilo, da je KPK imela možnost na podlagi obrazložene zahteve priti do teh podatkov tudi na zakonit način.
Sodišče je med drugim poudarilo, da je bil v obdobju zaostrenih finančnih razmer v državi namen KPK, da s Supervizorjem poveča transparentnost porabe javnega denarja, logičen. Dejstvo, da je bilo iz naslova avtorskih pogodb v 11 letih izplačanih več kot milijarda evrov, potrjuje, da je šlo za vprašanje, ki bi mu v okviru zmanjševanja porabe javnega denarja veljalo nameniti pozornost.
KPK bi podatke sicer lahko objavila brez imen, vendar bi na ta način po mnenju sodišča posegla v pravico javnosti, da se seznani z dejstvi iz zasebnega življenja predstavnikov izvršilne veje oblasti, predvsem če ti omogočajo preverjanje verodostojnosti in prepričljivosti osebe, ki opravlja javno funkcijo.
Sodišče meni, da je imela javnost pravico izvedeti za te podatke tudi zato, ker je bila takratni ministrici zaupana naloga zmanjševanja porabe javnih sredstev. Še zlasti v tem primeru, ko znesek ni bil zanemarljiv. Šlo je namreč za 636.039 evrov, kar je 4356 evrov na mesec. Plače pa je kot profesorica ob tem prejemala 2400 evrov neto, kot ministrica pa kasneje dobrih 2800 evrov neto.
Na poudarek, da je vse pošteno zaslužila z delom, pa je sodišče odgovorilo, da je KPK objavila vrednostno nevtralen podatek, brez namigovanja o nezakonitosti, kar je zatrjevala ministrica. Tožnica sodišča tako ni prepričala, da ji je hotela KPK z objavo škoditi.
Sodišče je med drugim še zapisalo, da bi nekdanja ministrica morala pričakovati, da bo javnost ocenjevala njeno preteklo, tudi zasebno življenje, nedvomno pa je šlo po mnenju sodišča za javnost zanimivo in pomembno temo. Sodišče je tudi prepričano, da je vse, kar je sledilo po objavi, vključno z odstopom, le posledica dejstva, da so njeni prihodki v tem obdobju znašali 636.000 evrov.
Zahtevala odškodnino in opravičilo
Kot smo poročali, je to, da je KPK marca 2015 z objavo teh podatkov nezakonito posegla v ustavno pravico nekdanje ministrice do varstva osebnih podatkov, ne da bi za to imela zakonsko podlago, pred dvema letoma ugotovilo vrhovno sodišče. Objava bi sicer bila v skladu z ustavo, a le če bi bilo v zakonu izrecno določeno, da KPK upravlja Supervizor, katere vrste osebnih podatkov ta vsebuje, način njihovega zbiranja, čas shranjevanja in namen njihove uporabe.
Setnikar Cankarjeva je od države zahtevala 30.772 evrov odškodnine za izgubo zaslužka, nematerialno škodo zaradi krnitve ugleda in duševnih bolečin ter javno opravičilo. Kot je dejala, ji gre v prvi vrsti za opravičilo in za to, da je poleg vseh objav glede izplačil, ki bodo na spletu objavljena večno, objavljena tudi sodba, da KPK v tem primeru ni ravnala zakonito.
