Tiskane izdaje
Ljubljana – Sodni red, ki je začel veljati čez noč, širi možnost, da javnost spremlja sodne obravnave v vseh postopkih. V samo nekaj dneh od njegove uveljavitve so se že zgodili neljubi dogodki na koprskem, kranjskem in murskosoboškem sodišču.
Mediji in javnost imajo kar nekaj izkušenj v kazenskih postopkih, saj to vprašanje ureja zakon o kazenskem postopku, čeprav drži, da po novem dovoljenje za snemanje predsednika vrhovnega sodišča ni potrebno. Vendar so z vrhovnega sodišča sporočili, da je zakon nad sodnim redom, kar pomeni, da naj bi bilo dovoljenje predsednika vrhovnega sodišča še vedno potrebno. Toda sodniki si, tako predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik, sodni red razlagajo različno – tako v kazenskih kot v civilnih postopkih – »in od 100 sodnikov jih ima 90 svojo razlago. Sodni red teh vprašanj sploh ne bi smel urejati.«
Ko si polit z gnojnico
Posebna zgodba so civilni postopki. Zakon o pravdnem postopku snemanja in fotografiranja v civilnih zadevah ne ureja, sodni red je zdaj tudi zanje uvedel to možnost. Toda podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto poudarja, da so civilne zadeve drugačne od kazenskih, osebnostne pravice strank ščiti ustava. Prav zato se je včeraj sestala s pravosodnim ministrom Goranom Klemenčičem, ki naj bi zdaj pripravil »ustavnopravno razlago sodnega reda«. Ko ga bo, se bo vrhovno sodišče do nje opredelilo.
Toda Pogačnik je prepričan, da se z veljavnostjo sodnega reda sodnikom vsak dan povzroča nepopravljiva škoda, »saj po tem, ko te enkrat polijejo z gnojnico, zatrjevanje, da ne smrdiš več, ne pade na plodna tla. Zdaj imamo kaotične razmere, ki služijo diskreditaciji in stigmatizaciji sodnikov.«
Za večjo transparentnost
Predsednik sodnega sveta Marko Novak se zavzema za večjo odprtost in transparentnost sojenja. Strinja pa se, da se lahko pasti pokažejo v konkretni izvedbi določb sodnega reda, ki jih bo treba še primerno interpretirati. V civilnih zadevah je nujno oceniti javni interes z vidika varstva ustavnih pravic strank v teh postopkih, zlasti pravice do zasebnosti. »Snemanje obravnav in strank bi bilo smiselno le takrat, ko bi sodnik ali predsednik sodišča ocenil, da je zaradi interesa javnosti dopusten tovrstni poseg.«
Predsednica kranjskega okrožnega sodišča in sodniškega društva Janja Roblek meni, da se pri civilnih zadevah odpira vrsta vprašanj, tudi zato, ker gre za razmerja med posamezniki. »Glavne obravnave niso teater, ampak služijo točno določenemu namenu, namreč ugotavljanju pravno relevantnih dejstev za posamezen postopek. S kakšnimi vprašanji se bomo predsedniki sodišč ukvarjali, bo pokazal šele čas. Menim, da bi za celovito seznanjanje javnosti z delom sodišč ali posameznega sodišča in različnih obravnav lahko naredili več tudi na sodiščih, na primer organizirali dan odprtih vrat, kjer bi pokazali delo na izmišljenih primerih.«
Nastop za javnost
Na vrhovnem državnem tožilstvu razumejo, da uvedba predloga, ki bi dovoljeval snemanje sodnih obravnav, kaže želje po večji transparentnosti sodnih postopkov in da je mišljena kot prispevek k bolj učinkovitemu in poštenemu sojenju, vendar takšna rešitev, ki je na prvi pogled všečna, v sebi skriva mnoge pasti, ki bi lahko dosegle ravno nasprotni učinek od želenega. Prav verjetno je, da bi javno snemanje obravnav spodbudilo udeležence v procesu k »nastopanju« in ustvarjanju vtisa na javnost, namesto da bi si ti prizadevali za strokovno obravnavo in pravično sojenje. S tem bo dana možnost ustvarjanja javnega mnenja po volji strank v postopku, kar ne zagotavlja pravičnosti in je v nasprotju z interesi pravne države.
