Sokolc znova pod drobnogledom inšpekcije
Prijava: Umetniki so prepričani, da nekdo išče izgovor za njihovo deložacijo.
Odpri galerijo
S Sokolca odpada omet, kar predstavlja nevarnost za vse udeležence v prometu. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Novo mesto – Zaradi nevarnega Narodnega doma, s katerega odpada omet in deli zidakov, je gradbeni inšpektorat po prijavi uvedel inšpekcijsk postopek. Člani Avtonomne kulturne cone (AKC), ki živijo in ustvarjajo v Sokolcu, o inšpekcijskem pregledu ne vedo ničesar in pravijo, da gre očitno za nov poskus, da bi jih vrgel iz objekta v lasti občine.
Vodja AKC Sebastjan Šeremet je povedal, da se pri njih ni oglasil noben inšpektor, ter da je notranjost zgradbe povsem varna. »Očitno nekdo išče izgovor, kako bi se nas rešil,« je prepričan Šeremet. Strinja se, da bi bilo pročelje treba obnoviti, pri obnovi notranjosti pa pravi, da bi delavcem priskočili na pomoč, saj jim je v interesu, da se zgradba v celoti obnovi.
Na inšpektoratu za okolje in prostor smo izvedeli, da so pred nedavnim prejeli prijavo glede domnevno nevarnega Narodnega doma, zato je gradbeni inšpektor uvedel inšpekcijski postopek, ki še traja. Sokolca je inšpektorat pred leti že obravnaval kot nevarno gradnjo in občina je takrat na fasado namestila zaščitno mrežo in venec strehe ob Sokolski ulici zaščitila z lesom. Inšpektor je presodil, da objekt ni več nevaren, zato je postopek ustavili.
Čeprav je novomeško okrajno sodišče konec lanskega leta ugodilo tožbi občine zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine v posest, se avtonomisti niso izselili in pravijo, da se prostovoljno tudi ne nameravajo, občina pa vtraja pri stališču, da objekta ni mogoče obnoviti, dokler ima stanovalce. Tako je 57.000 evrov, ki jih je občini kulturno ministrstvo leta 2016 odobrilo za obnovo, osstalo neporabljenih, prijava, s katero se je občina isto leto prijavila na spomeniško-varstveni projektni razpis za vzdrževalna dela z obnovo strehe, sanacijo fasade ter zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva, pa je bila kot nepopolna zavržena. Komisija je namreč ocenila, da investitor za tako obnovo potrebuje gradbeno dovoljenje. Čeprav je nato občina v roku za dopolnitev vloge ministrstvu dokazovala, da pri obnovi strehe ne bo prišlo do menjave konstrukcijskih elementov ostrešja, kot je bilo prvotno predvideno v popisu del in da zato gradbeno dovoljenje ni potrebno, ministrstvo pojasnil ni upoštevalo zaradi preteka razpisnega roka.
Na novomeški občini so za Delo povedali, da nameravajo obnovo strehe začeti takoj, ko bo objekt izpraznjen in bo mogoče zagotoviti varnost gradbenih del. »Finančnih sredstev ministrstva za kulturo ni več mogoče koristiti, bomo pa denar zagotovili sami. Urejanje spornih zadev smo prepustili sodišču,« je povedal župan Gregor Macedoni.
Vodja AKC Sebastjan Šeremet je povedal, da se pri njih ni oglasil noben inšpektor, ter da je notranjost zgradbe povsem varna. »Očitno nekdo išče izgovor, kako bi se nas rešil,« je prepričan Šeremet. Strinja se, da bi bilo pročelje treba obnoviti, pri obnovi notranjosti pa pravi, da bi delavcem priskočili na pomoč, saj jim je v interesu, da se zgradba v celoti obnovi.
FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Na inšpektoratu za okolje in prostor smo izvedeli, da so pred nedavnim prejeli prijavo glede domnevno nevarnega Narodnega doma, zato je gradbeni inšpektor uvedel inšpekcijski postopek, ki še traja. Sokolca je inšpektorat pred leti že obravnaval kot nevarno gradnjo in občina je takrat na fasado namestila zaščitno mrežo in venec strehe ob Sokolski ulici zaščitila z lesom. Inšpektor je presodil, da objekt ni več nevaren, zato je postopek ustavili.
Državni denar ostal v Ljubljani
Čeprav je novomeško okrajno sodišče konec lanskega leta ugodilo tožbi občine zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine v posest, se avtonomisti niso izselili in pravijo, da se prostovoljno tudi ne nameravajo, občina pa vtraja pri stališču, da objekta ni mogoče obnoviti, dokler ima stanovalce. Tako je 57.000 evrov, ki jih je občini kulturno ministrstvo leta 2016 odobrilo za obnovo, osstalo neporabljenih, prijava, s katero se je občina isto leto prijavila na spomeniško-varstveni projektni razpis za vzdrževalna dela z obnovo strehe, sanacijo fasade ter zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva, pa je bila kot nepopolna zavržena. Komisija je namreč ocenila, da investitor za tako obnovo potrebuje gradbeno dovoljenje. Čeprav je nato občina v roku za dopolnitev vloge ministrstvu dokazovala, da pri obnovi strehe ne bo prišlo do menjave konstrukcijskih elementov ostrešja, kot je bilo prvotno predvideno v popisu del in da zato gradbeno dovoljenje ni potrebno, ministrstvo pojasnil ni upoštevalo zaradi preteka razpisnega roka.
Na novomeški občini so za Delo povedali, da nameravajo obnovo strehe začeti takoj, ko bo objekt izpraznjen in bo mogoče zagotoviti varnost gradbenih del. »Finančnih sredstev ministrstva za kulturo ni več mogoče koristiti, bomo pa denar zagotovili sami. Urejanje spornih zadev smo prepustili sodišču,« je povedal župan Gregor Macedoni.
