Tiskane izdaje
Prebold – Osnovna šola Prebold je na začetku šolskega leta obvestila Dispanzer za otroke in mladostnike v Žalcu, da otrok ne bodo več vozili na sistematske preglede. O tem so imeli že dva sestanka z ministrstvom za šolstvo in za zdravje, občinski svet pa je izglasoval, da mora šola to še naprej početi. Vendar ravnatelj Oton Račečič ostaja neomajen, počakal bo na odločitev ministrstev.
Slovenske osnovne šole že desetletja vozijo otroke na sistematske preglede in obvezna cepljenja. Sistem je utečen in ima dobro prakso, priznava tudi ravnatelj Račečič. Kljub temu njegova šola tega ne namerava tega početi še naprej, pravi Račečič: »Vzrokov je več. Sistematskih pregledov ni v izobraževalnih programih. Izvajati bi se morali v dnevih dejavnosti. Ministrstvo za izobraževanje pa od nas zahteva realizacijo. Poleg tega se učiteljem zdi, da so servis za zdravstvene dejavnosti. Da so vozniki.«
Račečič pravi, da sta idejo za tako odločitev šole dali dve učiteljici. Učitelje je namreč precej zmotil odnos zdravnikov, razlaga: »V zdravstvenih domovih so razmere neurejene. Več kot petindvajset otrok je stisnjenih v čakalnici in seveda se pojavi tudi hrup. Kar je zdravnike spet motilo in so učiteljem očitali, da otrok ne morejo umiriti. Težave so bile tudi, ker nekateri starši niso dovolili cepljenj, nekaterih otrok pa sploh ni bilo na sistematske preglede.«
Še vedno pa večina otrok na sistematske preglede vendarle pride. In odločitev šole je prizadela predvsem starše. Ti bodo morali, če bo nov sistem obveljal, vzeti dopust ali vsaj proste ure, da bodo otroke lahko peljali na sistematski pregled in obvezna cepljenja. Ravnatelj Račečič priznava, da čuti razburjenje, vendar dodaja: »Sistematski pregledi otrok so dolžnost staršev. In oni morajo imeti interes. Smo pa starše preveč spustili v šolo in si kar vzamejo besedo. Starši imajo obveznosti in veliko izgovorov.«
Ministrski pingpong
Odločitev šole je razburila tudi občinsko vodstvo. Župan Vinko Debelak je dejal, da bodo vse razčistili: »Občina je vedno poskrbela za vse, plačala vse prevoze do zdravstvenega doma, šola ni bila z ničimer finančno obremenjena. Ne vem, kako so si tak ukrep predstavljali na šoli. Občinski svet je že sprejel sklep, da mora šola otroke spet voziti na sistematske preglede. Kot ustanoviteljica to že lahko zahtevamo.« Ravnatelj pritrjuje, da je občina vse plačala in veliko sofinancira, a dodaja: »Tu sploh ni vprašanje denarja. Gre za program. In nanj občina ne more vplivati. To je tako, kot da bi občina zahtevala, naj imamo več pouka. Zakonodaja ne predpisuje, da smo servisna dejavnost za zdravstvo. O tem se mora izjasniti ministrstvo za šolstvo in bom počakal, kaj bodo povedali.«
Z ministrstva za šolstvo odgovarjajo, da mora osnovno stališče povedati ministrstvo za zdravje: »Z ministrstvom za zdravje smo že imeli dvakrat sestanek na to temo in se pogovarjamo še naprej. Na ministrstvu za zdravje napovedujejo spremembo koncepta pri urejanju tega vprašanja.«
Iz odgovora ministrstva za zdravje bližnjih sprememb ni mogoče zaznati: »Zakonodaja na področju preventivnih zdravstvenih pregledov se ni spremenila. Odločitev OŠ Prebold nas preseneča, saj so šole dobro sodelovanje z zdravstveno službo prepoznale kot zelo pozitivno, še posebno na področju preventive in krepitve zdravja. Dobro zdravstveno stanje otrok namreč pozitivno vpliva na zmogljivost in učni uspeh otrok.«
Preventiva kot nadstandard
Organizacija sistematskih pregledov ni del redne dejavnosti osnovne šole. Avtobusne prevoze otrok do zdravstvenih domov tako nekatere šole uvrstijo v nadstandard, ki ga potrdijo sveti šole, plačajo pa starši, šolski sklad ali občina ustanoviteljica. Čeprav šolam otrok ni treba voziti na sistematske preglede, težav ni bilo, potrjuje predsednik Zveze aktivov svetov staršev Slovenije (ZASSS) Tone Meden: »Očitno je večina šol do zdaj razumela, da je ta dejavnost zanje investicija, ne strošek časa. To potrjuje razmišljanje enega od ravnateljev: 'Zdrava šola je varna šola in sistem rednih sistematskih pregledov in obveznih cepljenj bi moral biti standard vsake sodobne šole. Menim, da je veliko več težav, če se zgodijo v šoli epidemije – izdelava varnostnega načrta kontinuiranega vzgojno-izobraževalnega dela v primerih epidemij je veliko bolj zahteven projekt implementacije in spremljave, kot je izvedba sistematskih pregledov in cepljenj.'«
Kako bodo v zasebnem Dispanzerju za otroke in mladostnike Žalec, ki ima koncesijo na tem območju, organizirali sistematske preglede v tem šolskem letu za zdaj še ni znano, direktor Aco Mladenović prejšnji teden ni bil dosegljiv. Neuradno pa smo izvedeli, da jim šola seznama otrok (še) ni poslala. Šele tako namreč izvedo, koga naj na sistematski pregled sploh povabijo.
Neobvezni nadstandard
Šole, tudi preboldska, izvajajo še veliko drugih dejavnosti, ki niso obvezne. Nadstandardni program, kot so šole v naravi (če ne gre za obvezni program), ekskurzije, mednarodno sodelovanje, tekmovanja iz znanja, športa in vse obšolske dejavnosti, ki so na šoli, predlaga šola sama. Razlike med šolami so velike predvsem v finančnem deležu staršev, ki se lahko razlikujejo celo za sto odstotkov.
Na ZASSS ministrstvo že dlje časa opozarjajo na težko področje nadstandarda, a se zavedajo, da je poenotenje težko pričakovati, saj gre za avtonomne odločitve šole. Meden kljub temu opozarja: »Narobe je, če je udeležba pri dejavnosti nadstandardnega programa pogojena s finančnim vložkom, ki si ga nekateri starši ne morejo privoščiti. V takem primeru je bolje, da se izvedbo takih programov prepusti ponudbi zunaj šole, nadstandardne dejavnosti v šoli pa izbere tako, da se jih lahko udeležijo vsi učenci.« Ministrstvo nadstandarda ne namerava poenotiti, a pravijo, da šole opozarjajo na njegovo premišljeno uvajanje.
