Soline in Kras v boj za Unescov seznam

Svetovna dediščina Slovenija je v zadnjem obdobju vpisala dve Unescovi znamenitosti, sicer pa smo pri predlogih nerodni in počasni.

Objavljeno
10. oktober 2012 22.02
bsu*prva letosnja sol

Sečovlje - Znanstveniki, ki so se prejšnje dni sestali v krajinskem parku Sečoveljske soline, so ponovno spomnili, da se pobuda o vpisu solin na Unescov seznam nikamor ne premakne.

Podobno nezadovoljni so bili udeleženci torkovega posveta ob 40. obletnici konvencije o varovanju svetovne dediščine glede vpisa klasičnega Krasa na ta seznam.

Generalna sekretarka slovenske nacionalne komisije za Unesco in direktorica urada za Unesco Marjutka Hafner nam je povedala, da je bil sredi devetdesetih let narejen nacionalni poskusni seznam, na katerem so bili uvrščeni Partizanska bolnica Franja, Fužinske planine, Idrija kot staro mestno jedro in klasični kras.

Od 27. decembra 2007, ko je Slovenija izdelala strategijo za varstvo kulturne dediščine in naravnih vrednot, je državi uspelo na Unescov seznam uvrstiti še idrijski rudnik živega srebra in kolišča na ljubljanskem Barju (obe znamenitosti v povezavi s podobnimi projekti v Španiji in Švici).

Kras, Franja 
in Fužinske planine

Na poskusnem Unescovem seznamu so od januarja 2010 uradno še zmeraj tri lokacije: klasični kras, partizanska bolnišnica Franja in Fužinske planine v Bohinju. Marjutka Hafner je povedala, da odbor za svetovno dediščino ni bil naklonjen bolnišnici Franji in je bilo od predloga pametneje odstopiti, ker bi sicer zavrnili vpis.

Prav tako bodo v komisiji preverili, ali ne bi bilo pametno pobude vpisa za Fužinske planine zastaviti drugače. Pri Krasu, kjer postopek že teče, bodo nekatere elemente uvrstili v območje celotnega Dinarskega krasa, ki poteka od Furlanije do Črne Gore.

Nujno prevetriti 
poskusni seznam

Soline, ki po mnenju mnogih strokovnjakov izpolnjujejo največ kriterijev za uvrstitev na Unescov seznam, pa so po skoraj pet let stari strategiji uvrščene na nacionalni poskusni seznam za nadaljnje postopke varovanja.

Poleg solin so v nacionalni poskusni seznam uvrščeni še kozolci v kulturni krajini, arhitektura Jožeta Plečnika in Rimski limes. V vsakem primeru bi morali nacionalni seznam temeljito preučiti in v njem predlagati take lokacije, ki bi imele realne možnosti za vpis na Unescov seznam.

Največ možnosti za Soline

Soline je že leta 2004 in pozneje še večkrat predlagal Andrej Sovinc, vodja krajinskega parka Sečoveljske soline, ki ima tudi nekaj funkcij v mednarodnih organizacijah za varovanje narave in tudi v eni od komisij pariške Unescove centrale.

»Soline izpolnjujejo skoraj vse kriterije za svetovni poskusni seznam in pozneje za končni Unescov seznam. Na njem ni nobenih solin iz Evrope, verjetno tudi z drugih celin ne. Njihova izjemna vrednota je, da so edine na svetu na posebni podlagi petoli, zaradi katere je sol tako bela in komaj opazno sladkega okusa. Posebne so tudi v tem, da so še delujoče in da so solinarji v zgodovini tam prebivali ter ustvarili posebno kulturno dediščino in spomenik sožitju človeka z naravo. Soline so že zavarovane na nacionalni ravni kot krajinski park in kulturni spomenik, na evropski ravni so v Naturi 2000 in so mokrišče varovano z Ramsarsko konvencijo Združenih narodov. Lastništvo je v celoti državno, lokalne skupnosti podpirajo razvoj parka. Zavarovan je tudi velik del robnega območja. Ima primernega upravljavca, že več let načrt upravljanja, s katerim ureja turistični obisk. Poskrbljeno je za sistem financiranja, zgrajena je infrastruktura in sprejeti prostorski načrti za dograditev infrastrukture,« je dejal Sovinc in dodal, da je že več Unescovih ocenjevalcev jasno povedalo, da bi Soline brez vsakega dvoma lahko z malo truda vpisali na Unescov seznam.

Povezava s Hrvati in Italijani

Andrej Sovinc je predlagal, Marjutka Hafner pa je tak predlog podprla, da bi se sečoveljske soline pri kandidaturi povezale še s hrvaškimi in italijanskimi solinami na Jadranu.

»V drugih solinah je solinarstvo drugače ohranjeno, imajo tudi nekoliko drugačno tehnologijo, toda menim, da gre za podobno vrednoto in da bi na ta način celoviteje predstavili to dejavnost in lažje dosegli vpis. To je izjemna vrednota, na podlagi katere so nastala tudi mesta, kot je Piran ali Ston,« je dejal Andrej Sovinc.

Menil je, da bi morali predstavniki dveh ministrstev čim prej podpreti pobudo o posodobitvi nacionalnega poskusnega seznama vrednot in v najkrajšem času izdelati strokovne podlage za takšno imenovanje.

Če bi prišla ustrezna podpora od države in nacionalne komisije za Unesco, bi Soline že v enem letu lahko imele dovolj podlag za vpis na poskusni Unescov seznam in za uradni predlog v pariško centralo Unesca.