Sonaravno gospodarjenje z gozdom dobiva postojanko

Radlje ob Dravi – Med radeljskim dvorcem in Lesoteko bodo prihodnje leto porušili objekt, ki ga je občinsko javno komunalno podjetje uporabljalo kot skladišče, in na njegovem mestu zgradili sodoben center za razvoj sonaravnega, trajnostnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi.

To bo prvi takšen center v državi, ki bo namenjen izobraževanju in promociji koncepta sonaravnega gospodarjenja z gozdom. Občina bo za naložbo, vredno približno 200.000 evrov, pridobila evropska sredstva za razvoj podeželja, vsebino pa bodo centru zagotavljali radeljski muzej, strokovno gozdarsko združenje Prosilva in Pahernikova ustanova. Tone Lesnik, predsednik sekcije Prosilva Slovenija: »Želimo, da radeljski center postane točka dialoga med gozdarji in drugimi ustanovami.«  Vzpostavitev centra v Radljah ob Dravi ni naključje. Tu je namreč živel in delal pionir sonaravnega gospodarjenja z gozdom pri nas, Franjo Pahernik. Njegovi gozdovi, ki se od Vuhreda do Velike Kope razprostirajo na 570 hektarih, so zgled takšnega upravljanja gozda. Pahernikovo gozdno dediščino po odločitvi edine dedinje posestva, Vide Ribnikar, upravlja Pahernikova ustanova, ki izkupiček od gospodarjenja namenja izključno študentom gozdarstva in raziskovalnemu delu na tem področju. Doslej so podelili že več kot petdeset štipendij, nazadnje osem konec oktobra. Predsednik uprave Pahernikove ustanove Maks Sušek, ki je Franja Pahernika osebno poznal, pravi, da bi bila družina zadovoljna, ker tudi lokalna skupnost ceni in spoštuje Pahernikovo delo. 

Magnet za tuje študente gozdarstva

»Ob prihodu muzeja v Radlje pred štirimi leti nam je bilo takoj jasno, da bosta gozdarstvo in njegova dediščina pomembna tema te muzejske enote,« je rekla Brigita Rajšter, direktorica Koroškega pokrajinskega muzeja, ki je dobil nalogo, da v pritličju centra postavi moderno in za obiskovalce privlačno predstavitev gozdarske dediščine na tem območju. Radeljski župan Alan Bukovnik napoveduje, da bo center v Radlje v prihodnje privabil še več tujih študentov gozdarstva. Občina ne obžaluje, da je v radeljski dvorec s površino okoli 700 kvadratnih metrov pred letom dni naselila tudi slovensko sekcijo Prosilve, ki deluje v 27 državah Evropske unije. Čeprav bodo gradbeni stroji za nov center za sonaravno gospodarjenje z gozdovi zabrneli na pomlad, se slovenska sekcija Prosilve že zdaj trudi, da bi Pro Silva Europe leta 2019 v Radljah proslavila svoj okrogli jubilej.