Sosedje NEK ne vedo, kam bi bežali

Načrtovani ukrepi ob morebitni jedrski nesreči so po oceni stroke dobri, a le na papirju.

Objavljeno
23. oktober 2014 09.53
Slovenija, Krssko, 12.04.2012 - Jedrska elektrarna Krssko in tiskovka o remontu krsske jedrske elektrarne. Foto: Leon VIDIC/DELO
Janoš Zore, Posavje
Janoš Zore, Posavje

Brežice – Načrt ravnanja ob nesreči v jedrski elektrarni Krško (NEK) iz leta 2010 je po mnenju stroke dober. A žal le na papirju. V praksi ljudje ne poznajo načrtov evakuacije, tablete kalijevega jodida pa je v lekarnah dvignila le petina ljudi.

Zgibanka z zemljevidom evakuacijskih poti je za občane blizu NEK – v oddaljenosti do 10 kilometrov jih živi okoli 38.000 – najbolj prepoznaven vir informacij o ravnanju v primeru jedrske nesreče. Novo verzijo bodo posavska gospodinjstva prejela novembra. A kot kaže, samo brošura ni dovolj.

Študija zaznavanja pripravljenosti na jedrsko nesrečo, ki jo je naročila krška občina, je pokazala, da ljudje ne poznajo načrtovanih ukrepov. V analizo sta bila vključena 502 prebivalca iz trikilometrskega pasu okoli NEK, ki bi bil ob primeru nesreče preventivno izseljen. »Več kot 51 odstotkov anketirancev je priznalo, da ne pozna smeri evakuacije. Od preostalih jih je le dve tretjini navedlo pravo smer. Zgibanka kot enkraten ukrep ni zadosten,« opozarja eden od izvajalcev študije dr. Marko Polič: »Zaznali smo več kritičnih točk. Kdo bo na varno odpeljal otroke iz šol: avtoprevozniki ali bi se družine, kot ob jedrski nesreči na Otoku treh milj v ZDA, reševale skupaj? Težave bi imeli z nepokretnimi, s prometno infrastrukturo v mestih, z informiranjem javnosti je zmeda.«

Z oddaljenostjo od NEK poznavanje štirih glavnih ukrepov v primeru jedrske nesreče (zaklanjanje v zaprte prostore, evakuacija, prehrambeni ukrepi, preventivno zaužitje tabletk kalijevega jodida) ni nič boljše. Ljudje deset kilometrov od NEK (pas takojšnjih zaščitnih ukrepov) so junija 2013 dobili poziv za brezplačen prevzem preventivnih tabletk. V letu dni se jih je odzvalo 20,57 odstotka. »Nad neodzivom prebivalcev smo razočarani,« pravi Zdenka Močnik, vodja posavske uprave za zaščito in reševanje; »termine predstavitev smo prilagodili ljudem. A na eno predstavitev sta prišla samo dva občana. Ljudje se ne čutijo ogrožene.«

Podobna nevednost je marca 2011 v Fukošimi povzročila številne nepotrebne smrti. »Zaradi neustrezne evakuacije je umrlo 1600 Japoncev,« je povedala Nadja Železnik iz Regionalnega centra za okolje (REC), ki je vključen v lani ustanovljeno evropsko mrežo za izboljšanje jedrske varnosti v praksi NTW. Mreža želi združiti vladne in nevladne organizacije. Ponedeljkov posvet v Brežicah o pripravljenosti na jedrsko nesrečo je razkril številna odprta vprašanja. »V teoriji je vse dobro zapisano. Toda ali bodo vse službe res delovale tako, če se bo 80 odstotkov ljudi odločilo za evakuacijo?«, se sprašuje Karel Lipič iz Združenja ekoloških gibanj: »Vlogo civilne družbe smo povsem zanemarili. Ukinitev lokalnih partnerstev, v okviru katerih so Brežičani in Krčani aktivno sodelovali do izbora lokacije za jedrsko odlagališče, je bila velika napaka. Ljudi privabiš, če z njimi sistematično delaš.«

Redki nestrokovnjaki na posvetu so opozorili, da pristojni, tudi vodstvo uprave za jedrsko varnost (URSJV), v javnosti ne bi smeli izrazito minimizirati možnosti jedrske nesreče in s tem ljudi spodbujati k pasivnosti. A pretiran strah lahko pripelje do paničnega in nepotrebnega zaužitja tabletk kalijevega jodida, tako kot se je v času Fukošime zgodilo v Belgiji. Po besedah direktorja URSJV Andreja Stritarja nova verzija načrta ravnanja ob nesreči v JEK ne bo bistveno odstopala od sedanje in bo služila kot podlaga Hrvaški, da poenoti svoje ukrepe s slovenskimi.